Božja beseda za četrtek, 3. junija 3909

Ker je poveljnik hotel zanesljivo zvedeti, zakaj Judje v Jeruzalemu tožijo Pavla, mu je drugi dan odvzel vezi, ukazal, naj se zberejo veliki duhovniki in ves veliki zbor, in privedel je Pavla ter ga postavil prednje. Ker pa je Pavel vedel, da so v zboru deloma saduceji, deloma farizeji, je zaklical: »Bratje, jaz sem farizej, sin farizejev; zaradi upanja v vstajenje od mrtvih me sodijo.«

Ko je to izrekel, je nastal razdor med farizeji in saduceji, in zbor se je razcepil. Saduceji namreč trdijo, da ni vstajenja in ne angelov ne duhov, farizeji pa priznavajo to in ono. Nastalo je veliko vpitje in nekateri pismouki farizejske stranke so vstali in se prerekali: »Nič hudega ne moremo najti na tem človeku; kaj, če mu je govoril duh ali angel?«

Ko je nastal velik razdor in se je poveljnik zbal, da bi Pavla ne raztrgali, je ukazal, naj ga vojaki iztrgajo iz njih srede in odpeljejo v vojašnico. Naslednjo noč je k njemu stopil Gospod in rekel: »Srčen bodi! Kakor si pričeval o meni v Jeruzalemu, tako ti je treba pričevati tudi v Rimu.«

Odpev: »Gospod, varuj me, vate zaupam!«

Varuj me, o Bog, k tebi se zatekam!

Govorim Gospodu: »Ti si moj Gospod,

delež moje dediščine in mojega keliha,

ti vodiš mojo usodo«.

Odpev: »Gospod, varuj me, vate zaupam!«

Slavim Gospoda, da mi svetuje,

in celo ponoči me opominja moje srce.

Vedno imam pred seboj Gospoda;

ker je na moji desni, ne omahnem.

Odpev: »Gospod, varuj me, vate zaupam!«

Veseli se moje srce in raduje moja duša;

tudi moje telo bo varno počivalo.

Moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih,

svojemu svetemu ne boš dal gledati trohnobe.

Odpev: »Gospod, varuj me, vate zaupam!«

Pokazal mi boš pot življenja,

polnost veselja pri sebi,

večne radosti na svoji desnici,

večne radosti na svoji desnici.

Odpev: »Gospod, varuj me, vate zaupam!«

Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in molil: Sveti Oče, ne prosim samo za svoje učence, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi vame verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno; da tako svet spozna, da si me ti poslal, in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz sem te pa spoznal; in ti so spoznali, da si me ti poslal. Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

Duše pravičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne zadene. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njihov odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. Kajti čeprav so po sodbi ljudi bili mučeni, je njihovo upanje polno neumrljivosti; in po kratkem trpljenju dobijo velike dobrote. Kajti Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni.

Kakor zlato v topilnici jih je preizkusil in kakor žgalno daritev jih sprejel. V času njihovega obiskanja se bodo zasvetili in kakor iskre po strnišču tekli. Sodili bodo narode in gospodovali ljudstvom in kraljeval jim bo Gospod na veke. Tisti, ki vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, in tisti, ki so zvesti, bodo v ljubezni pri njem vztrajali, kajti milost in usmiljenje dosežejo njegovi izvoljenci.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki,

smo bili kakor tisti, ki sanjajo.

Tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik vriskanja.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tedaj so govorili med narodi:

»Velike reči je Gospod stóril zanje.«

Velike reči je Gospod za nas stóril,

vsi smo bili zato veseli.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Gospod, daj, da se vrnemo,

kakor se vrnejo potoki v puščavo.

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo z vriskanjem.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Odhajajo, odhajajo z jokom,

ko nosijo seme za setev.

Prihajajo, prihajajo z vriskanjem,

ko nosijo svoje snope.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In nobeden izmed njiju ne pade na tla brez vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več kot veliko vrabcev ste vredni vi.

Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.