Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 1,4-5.17-19)
V dneh kralja Jošija mi je prišla beseda Gospodova, rekoč: »Preden sem te upodóbil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom.« Ti pa si opaši ledja, vstani in jim govôri vse, kar ti ukažem. Ne ustraši se jih, da te jaz ne prestrašim pred njimi. Glej, danes te naredim za utrjeno mesto, za železen steber, za bronasto obzidje proti vsej deželi, proti Judovim kraljem, proti njegovim knezom, proti njegovim duhovnikom in proti ljudstvu dežele. Bojevali se bodo proti tebi, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj,« govorí Gospod, »da te rešujem.«
Odpev:
»Moja usta bodo oznanjala tvoje odrešenje.«
Gospod, vate zaupam,
naj ne bom osramočen na veke.
Otmi me v svoji pravičnosti in me osvobôdi,
nagni k meni svoje uho in me odreši.
Odpev:
»Moja usta bodo oznanjala tvoje odrešenje.«
Bodi mi utrjena skala,
kamor se lahko vedno zatečem.
Zakaj ti si moja pečina in moja trdnjava,
moj Bog, osvobôdi me iz rok krivičnika.
Odpev:
»Moja usta bodo oznanjala tvoje odrešenje.«
Zakaj ti, o Gospod, si moje upanje,
moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.
Nate sem se opiral od materinega telesa,
od naročja moje matere si moj varuh.
Odpev:
»Moja usta bodo oznanjala tvoje odrešenje.«
Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost,
ves dan tvoje odrešenje, ki nima meje.
O Bog, učil si me od moje mladosti,
še zdaj oznanjam tvoja čudovita dela.
Odpev:
»Moja usta bodo oznanjala tvoje odrešenje.«
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 12,31-13,13)
Bratje in sestre, hrepeneti morate po večjih milostnih darovih. Naj vam pokažem še odličnejšo pot. Ko bi govóril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izróčil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.
Ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse pretrpi. Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo nepopolno prenehalo. Ko sem bil otrok, sem govóril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem odlóžil to, kar je otroškega. Zdaj gledamo z ogledalom, v ugibanju, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor me Bog pozna. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.
Lk 4,18
Aleluja
Aleluja. Gospod me je poslal, da prinesem blagovest ubogim, da oznanim jetnikom prostost. Aleluja.
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,21-30)
Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu včasu preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Naamána, ki je bil Sirec.« Ko so to slišali, je vse v shodnici zgrabila jeza. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad.
On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.
Papežev molitveni namen za maj 2026
DA BI VSI IMELI DOVOLJ HRANE
Molimo za to, da bi vsi ljudje, od velikih pridelovalcev do zadnjih uporabnikov, imeli dovolj kakovostne hrane in da hrane ne bi zavrgli.
Svetnik za vsak dan
Sv. Blaž
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.
4. nedelja med letom - p. Andraž Arko - Ljubljana - Vič
(3.2.2013 ob 10h, dolžina: 9:13)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
Druge homilije za ta dan »Vse homilije »
4. nedelja med letom - Jožef Povh - Kamnica pri Mariboru
(31.1.2010 ob 10h, dolžina: 6:27)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
Vse homilije »Angel Gospodov, nedelja, 31. januar 2016
Dragi bratje in sestre, dober dan! Tudi današnja evangeljska pripoved nas kakor prejšnjo nedeljo vodi v shodnico v Nazaret, v galilejsko vas, kjer je Jezus odraščal v družini in so ga zato vsi poznali. On, ki je pred kratkim odšel in začel svoje javno delovanje, se je sedaj prvič vrnil ter se predstavil skupnosti, zbrani na sobotni dan v shodnici. Prebral je odlomek preroka Izaija, ki govori o prihodnjem Mesiji in na koncu
…
Angel Gospodov, nedelja, 31. januar 2016
Dragi bratje in sestre, dober dan! Tudi današnja evangeljska pripoved nas kakor prejšnjo nedeljo vodi v shodnico v Nazaret, v galilejsko vas, kjer je Jezus odraščal v družini in so ga zato vsi poznali. On, ki je pred kratkim odšel in začel svoje javno delovanje, se je sedaj prvič vrnil ter se predstavil skupnosti, zbrani na sobotni dan v shodnici. Prebral je odlomek preroka Izaija, ki govori o prihodnjem Mesiji in na koncu razglasil: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,21).
Jezusovi sovaščani, ki so bili najprej navdušeni in očarani, so začeli pačiti obraze, godrnjati med seboj in govoriti, zakaj ta, ki se ima za Gospodovega maziljenca, ne ponovi tu v svojem kraju čudežev, ki jih je storil, kakor se govori, v Kafarnáumu ter po okoliških vaseh. Tedaj je Jezus zatrdil: »Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju« (v. 24), ter se skliceval na velika preroka preteklosti Elija in Elizeja, ki sta delala čudeže poganom, da bi tako razkrinkala nevernost svojega ljudstva. V tem trenutku so navzoči postali užaljeni, besni vstali, vrgli ven Jezusa ter ga hoteli vreči v prepad. Toda On je z močjo svojega miru »šel sredi med njimi in je odhajal« (v. 30), kajti njegova ura še ni prišla.
Ta odlomek evangelista Luka ni preprosto pripoved o prepiru med vaščani, kakor se včasih zgodi tudi v naših četrtih, zaradi nevoščljivosti in ljubosumnosti, temveč da izpostavi skušnjavo, kateri je veren človek vedno izpostavljen in od katere se je potrebno odločno distancirati. V čem je ta skušnjava? To je skušnjava, da imamo vero kot nekaj, v kar človek vloži in se mora zato posledično pogajati z Bogom za svoje interese. Gre pa ravno nasprotno za to, da sprejmemo razodetje Boga, ki je Oče in ki skrbi za vsako stvaritev, tudi za tisto, ki je v očeh ljudi najmanjša in nepomembna. Jezusova preroška služba pa je ravno v oznanilu, da ni nobena človekova pogojenost vzrok tega, da bi ga Oče izključil iz svojega srca. To je edini privilegij v Božjih očeh, da nimamo privilegijev, da nimamo botrov pri izročitvi se v njegove roke.
»Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,21). 'Danes', ki ga je Jezus tisti dan naznanil, velja za vsako obdobje, namenjen je tudi nam na tem trgu, in nas spominja na aktualnost in nujnost zveličanja, ki ga je Jezus prinesel človeštvu. Bog prihaja namreč naproti možem in ženam vseh časov ter krajev in sicer v njihovih konkretnih situacijah v katerih se nahajajo. Prihaja naproti tudi nam. Vedno On stori prvi korak. Prihaja k nam na obisk s svojim usmiljenjem, da bi nas dvignil iz prahu naših grehov. Prihaja, da nas prime za roko in dvigne iz brezna, v katerega smo padli zaradi svoje ošabnosti. Vabi nas, naj sprejmemo tolažečo resnico evangelija ter da hodimo po poteh dobrega. A vedno nas pride On iskat in najti.
Prav gotovo je bila tisti dan v shodnici tudi Mati Marija. Lahko si predstavljamo, kako je to odmevalo v njenem srcu, torej majhen predokus tega pod križem, ko je videla, kako so Jezusa najprej občudovali, zatem izzivali in mu na koncu grozili s smrtjo. Ona je v svojem srcu polnem vere, vse to ohranjala. Naj nam ona pomaga spreobrniti se od boga čudežev k čudežu Boga, ki je Jezus Kristus.
Angel Gospodov, nedelja, 3. februar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Prejšnjo nedeljo nam je bogoslužje predlagalo dogodek shodnice v Nazaretu, kjer je Jezus bral odlomek iz preroka Izaija in na koncu razodel, da so se te besede »danes« izpolnile v Njem.
Jezus se je predstavil kot tisti, nad katerim se je ustavil Gospodov Duh, Sveti Duh, ki ga je mazilil in poslal, da izpolni poslanstvo zveličanja za človeštvo. Današnji evangelij (prim. Lk 4,21-30) je nadaljevanje te pripovedi in nam predstavlja čudenje rojakov, ko so videli, da si nekdo iz njihovega kraja, »Jožefov sin« (v. 22), domišlja, da je Kristus, poslani od Očeta.
Jezus s svojo sposobnostjo pronicanja v misli in srca takoj razume, kaj mislijo njegovi rojaki, ki so mnenja, da On, ki je eden izmed njih, mora dokazati to svoje čudno domišljanje tako, da stori tam, v Nazaretu čudeže, kakor je to storil v bližnjih krajih (prim. v. 23). Jezus pa noče in ne more sprejeti te logike, saj ni v skladu z Božjim načrtom. Bog namreč hoče vero, oni pa hočejo čudeže, znamenja. Bog hoče zveličati vse, oni pa hočejo Mesijo za svojo korist. Da bi razložil logiko Boga, je Jezus uporabil zgled dveh velikih starodavnih prerokov Elije in Elizeja, ki ju je Bog poslal ozdraviti in rešiti ne judovski osebi, torej izmed drugih ljudstev, a ki sta zaupali njegovi besedi.
Pred tem povabilom, da odprejo svoje srce zastonjskosti in vesoljnosti zveličanja se nazareški meščani uprejo in celo zavzamejo nasilno držo, ki se je izrodila do te mere, »da so vstali, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba…, da bi ga pahnili v prepad« (v. 29). Prvotno občudovanje se je spremenilo v agresivnost, v upor proti Njemu.
Ta evangelij nam pokaže, kako se je Jezusovo javno delovanje začelo z zavrnitvijo in z grožnjo s smrtjo, in to začuda s strani njegovih rojakov. Jezus, da bi živel poslanstvo, ki mu ga je zaupal Oče, dobro ve, da se mora soočiti z naporom, z zavrnitvijo, s preganjanjem in s porazom. Trda zavrnitev pa ni vzela Jezusu poguma, niti ni zaustavila njegove poti in rodovitnosti njegovega preroškega delovanja. On gre naprej po svoji poti (prim. v. 30), zaupajoč v Očetovo ljubezen.
Tudi danes je za svet potrebno, da vidi v Gospodovih učencih preroke, torej pogumne in vztrajne osebe, ki odgovorijo na krščansko poklicanost. Osebe, ki sledijo »spodbudi« Svetega Duha, ki jih pošilja oznanjat upanje in zveličanje revnim, izključenim. Osebe, ki sledijo logiki vere in ne utopiji. Osebe, ki se brez kakršnih koli privilegijev ali izključevanj posvečajo služenju vsem. Z nekaj besedami: osebe, ki se odprejo in sprejmejo vase Očetovo voljo in si zvesto prizadevajo pričevati jo drugim.
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Leto Gospodove milosti se nanaša na njegove čudeže s katerimi osvobaja stvarstvo vezi in na njegovo križanje, ko bo ta osvoboditev postala kozmična.« Origen dodaja: »Potem ko je končal z branjem Izaije, so bile oči vseh usmerjene v Jezusa, Besedo, ki je postala meso.« Sv. Evzebij Cezarejski pa dodaja: »Jezus je naznanil, da se je v njem uresničilo zveličanje po prerokbah Svetega pisma.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Ljudstvo je ob Jezusovem sporočilu
…
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Leto Gospodove milosti se nanaša na njegove čudeže s katerimi osvobaja stvarstvo vezi in na njegovo križanje, ko bo ta osvoboditev postala kozmična.« Origen dodaja: »Potem ko je končal z branjem Izaije, so bile oči vseh usmerjene v Jezusa, Besedo, ki je postala meso.« Sv. Evzebij Cezarejski pa dodaja: »Jezus je naznanil, da se je v njem uresničilo zveličanje po prerokbah Svetega pisma.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Ljudstvo je ob Jezusovem sporočilu prešlo iz neke zmedenosti do togote.« Sv. Ambrož pa pravi, da so ga zaradi »zavisti zavrnili.« Ponovno pravi sv. Ciril Aleksandrijski, da »Jezusov prvi govor preroško naznanja njegov nauk, njegove čudeže in tudi zavrnitev prebivalcev iz Nazareta. Ravno oni so s tem, ko so ga zavrnili, izpolnili to prerokbo.« K temu sv. Ambrož doda, da je »Jezus čudežno ušel njihovim ubijalskim rokam, ker še ni prišla njegova ura.«
»Jezus je namreč potem, ko je končal z branjem in je nastala tišina polna pričakovanja, dejal:'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali' (Lk 4,21). Sveti Ciril Aleksandrijski zatrjuje, da je 'danes', ki je med prvim in drugim Kristusovim prihodom, vezan na sposobnost vernika, da posluša in se pokesa (prim. PG 69, 1241). V še bolj radikalnem smislu pa je Jezus sam ta 'zveličavni danes' v zgodovini, saj vodi k popolni izpolnitvi odrešenja. Pojem 'danes', tako ljub svetemu
…
»Jezus je namreč potem, ko je končal z branjem in je nastala tišina polna pričakovanja, dejal:'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali' (Lk 4,21). Sveti Ciril Aleksandrijski zatrjuje, da je 'danes', ki je med prvim in drugim Kristusovim prihodom, vezan na sposobnost vernika, da posluša in se pokesa (prim. PG 69, 1241). V še bolj radikalnem smislu pa je Jezus sam ta 'zveličavni danes' v zgodovini, saj vodi k popolni izpolnitvi odrešenja. Pojem 'danes', tako ljub svetemu Luku (prim. 19,9; 23,43), evangelist uporablja skupaj z njemu najljubšim kristološkim nazivom 'zveličar' (sōtēr).
Prizadevanje za pravičnost, spravo in mir temelji in se dopolni v ljubezni, ki nam jo je razodel Kristus. Ob poslušanju sinodalnih pričevanj smo se bolj osredotočili na zvezo med pozornim poslušanjem Božje Besede in nesebično službo bratom; vsi kristajni naj razumejo, da je treba besede, ki so jih poslušali, 'prevesti' v dejanje ljubezni, kajti le tako postane evangeljsko oznanilo verodostojno, kljub človeškim slabostim, ki zaznamujejo ljudi. Jezus je hodil po svetu in delal dobro (prim. Apd 10,38). Ko smo odprti za Božjo Besedo v Cerkvi, izkazujemo ljubezen in pravičnost vsem, zlasti ubogim. Nikoli ne smemo pozabiti, da bo 'velikodušna ljubezen' – caritas – vedno potrebna, tudi v najpravičnejši družbi... Kdor se hoče znebiti ljubezni, je pripravljen znebiti se človeka kot človeka. Zato spodbujam vernike, naj pogosto premišljujejo hvalnico ljubezni, ki jo je napisal apostol Pavel in dovolijo, da jih navdihne: 'Če bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In če bi imel preroštvo in bi poznal vse skrivnosti in vse spoznanje in če bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In če bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in če bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen potrpi, ravna dobrotljivo, ljubezen ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse oprosti, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine' (1Kor 13,1-8).
Avdio posnetek dnevne Božje besede
Misli papeža Frančiška
Komentar cerkvenih očetov
Misli Benedikta XVI.