Božja beseda za sredo, 29. aprila 4764

Preljubi, to je oznanilo, ki smo ga slišali od Jezusa Kristusa in ga vam oznanjamo: Bog je luč in nikakršne teme ni v njem. Če rečemo, da smo z njim združeni, pa hodimo v temi, se lažemo in ne ravnamo po resnici. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Če rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas. Otroci moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Če se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, temveč tudi za ves svet.

Odpev: »Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu!«

Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho,

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta!

Kralj si bo želel tvoje lepote,

on je tvoj gospod, njemu se pokloni!

Odpev: »Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu!«

Vsa krasna vstopa kraljeva hči,

zlate tkanine so njena obleka.

S pisanim oblačilom ogrnjeno peljejo h kralju,

za njo vodijo k tebi device, njene družice.

Odpev: »Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu!«

Spremljajo jih z veseljem in radovanjem,

stopajo v kraljevo palačo.

Na mesto tvojih očetov bodo prišli tvoji sinovi;

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Odpev: »Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu!«

Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle naproti ženinu. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja; pametne pa so vzele olje v posodicah s svetilkami vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa nastane vpitje: ›Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti!‹ Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo.‹ Toda pametne odgovorijo: ›Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.‹

Medtem ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zaprejo. Pozneje pridejo tudi druge device in pravijo: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On jim pa odgovori: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas.‹ Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.«