Božja beseda za četrtek, 27. maja 4315

Spomniti se hočem Gospodovih del in oznanjevati, kar sem videl. Z Božjo besedo so bila narejena in po njegovem ukazu spolnjujejo njegovo voljo. Vzhajajoče sonce sije nad vesoljstvom in Gospodovo veličastvo nad njegovimi deli. Gospod ni dal svojim svetim angelom, da bi pripovedovali vsa njegova čudovita dela; Vsemogočni jih je obdaril z močjo, da obstojijo pred njegovim veličastvom. On preiskuje brezdanje vodovje in srce, in prodira v njihove skrivnosti. Kajti Najvišji ima vse znanje in vidi najbolj daljno prihodnost. On oznanjuje preteklo in prihodnje in razodeva sledove k skrivnostim. Njemu ne manjka nobena vednost in nič mu ne uide.

Učinkovitost svoje modrosti je utrdil, on je isti od vekomaj; nič se mu ne more dodati in nič odvzeti, ne potrebuje nobenega učitelja. Kako ljubka so vsa njegova dela, in vendar je le iskra, kar se vidi. Vse to živi in ostane na veke, in v vseh okoliščinah mu je vse pokorno. Vse je različno, eno od drugega, in ničesar ni naredil, kar bi bilo nepopolno. Eno dopolnjuje drugo v dobrem. Kdo se more do sitega nagledati njegove lepote?

Odpev: »Gospodova beseda je ustvarila nebo in zemljo.«

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem,

dobro mu pojte, da bo donelo.

Odpev: »Gospodova beseda je ustvarila nebo in zemljo.«

Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo je zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Odpev: »Gospodova beseda je ustvarila nebo in zemljo.«

Z Gospodovo besedo je narejeno nebo

in z dihom njegovih ust vsa nebesna vojska.

Kakor v mehu zbira morske vode

in v shrambe devlje vodovje globin.

Odpev: »Gospodova beseda je ustvarila nebo in zemljo.«

Boj se Gospoda vsa zemlja,

pred njim naj trepečejo vsi prebivalci sveta.

On je rekel in je nastalo,

on je ukazal in je bilo.

Odpev: »Gospodova beseda je ustvarila nebo in zemljo.«

Tisti čas je Jezus odhajal iz Jerihe obenem s svojimi učenci in veliko množico. Slepi Bartimej, sin Timejev je sedel kraj pota in prosil vbogajme. Ko je slišal, da je to Jezus iz Nazareta, je začel vpiti: »Sin Davidov, Jezus, usmili se me!« Mnogi so ga svarili, naj utihne; on pa je še veliko bolj vpil: »Sin Davidov, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Pokličejo torej slepega in mu pravijo: »Zaupaj, vstani, kliče te.« In vrgel je s sebe svoj plašč, poskočil in prišel k Jezusu. Jezus ga je nagovoril: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« Slepi mu je rekel: »Rabuní, da spregledam!« In Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je ozdravila.« In takoj je spregledal in šel po poti za njim.