Božja beseda za ponedeljek, 26. avgusta 4267

Pavel, Silvan in Timotej solunski Cerkvi v Bogu Očetu in Gospodu Jezusu Kristusu: Milost vam in mir. Vedno zahvaljujemo Boga za vas vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah, ker se pred Bogom in našim Očetom neprenehno spominjamo vaše dejavne vere, požrtvovalne ljubezni in stanovitnega upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vemo namreč, od Boga ljubljeni bratje, da ste izvoljeni; zakaj naš evangelij ni prišel k vam le v besedi, ampak tudi v moči in v Svetem Duhu in popolni gotovosti. Po vseh krajih je šla vaša vera v Boga, tako da nam ni treba o tem nič govoriti. Sami namreč oznanjajo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili od malikov k Bogu, da služite živemu in pravemu Bogu in pričakujete iz nebes njegovega Sina, ki ga je obudil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje prihodnje jeze.

Tisti čas je Jezus govoril: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi namreč ne greste noter, pa tudi tistim, ki bi šli, ne pustite, da bi vstopili. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj ko vi.

Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni nič; če pa kdo priseže pri tempeljskem zlatu, je dolžan.‹ Neumneži in slepci! Kaj je vendar več, zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? In pravite: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni nič; če pa kdo priseže pri daru, ki je na njem, je dolžan.‹ Slepci! Kaj je vendar več, dar ali oltar, ki dar posvečuje?

Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem; in kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem; in kdor priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.«