Božja beseda za petek, 26. julija 2041

Tiste dni je Bog govoril vse te-le besede: »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršne koli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo! Ne moli jih in jim ne služi! Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa milost do tisočerega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo. Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.

Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela! Sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin, ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat; kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje, in vse, kar je v njih; sedmi dan pa je počival; zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog!
Ne ubijaj!
Ne prešuštvuj!
Ne kradi!
Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!
Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi žene svojega bližnjega, ne hlapca ne dekle ne vola ne osla ne ničesar, kar je tvojega bližnjega!«

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Zaželeni so bolj ko zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so ko med

in strd iz satovja.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi torej poslušajte priliko o sejavcu: Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu. Seme na kamniti zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme; nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Seme, ki je med trnjem, pa je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva zadušijo besedo, da ostane brez sadu. Seme na dobri zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in umeva; ta torej obrodi in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.«

Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah! Bili so polni usmiljenja in njih pravična dela se ne pozabijo. Pri njihovem zarodu ostane blagoslov in njih dediščina pri njihovih vnukih. Pri zavezi ostane njih zarod in njihovi otroci zaradi njih. Na veke ostane njih spomin in njihova slava ne ugasne. Njihova telesa so bila pokopana v miru, a njih ime živi od roda do roda. O njihovi modrosti pripoveduje ljudstvo in njihovo hvalo oznanja občestvo.

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Gospod je prisegel Davidu trdno obljubo,

od katere ne bo odstopil:

»Potomca iz tvojega rodu

bom posadil na tvoj prestol.«

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Gospod je izbral Sion,

si ga zaželel kot svoj sedež:

»To je moje počivališče za vedno;

tu bom prebival, ker sem ga želel.

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Tam bom vzbudil Davidu rog,

pripravil lučko svojemu maziljencu.

Njegove sovražnike ogrnem s sramoto,

nad njim pa bo žarela moja krona.«

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Srečne vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; kajti resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.