Božja beseda za sredo, 26. julija 2028

Besede Jeremija, Helkijevega sina, izmed duhovnikov v Anatotu, v Benjaminovi deželi. Prišla mi je Gospodova beseda: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil.« Jaz pa sem rekel: »Oh, vsemogočni Gospod, glej, ne znam govoriti, ker sem še mlad!« A Gospod mi je odvrnil: »Nikar ne reci: ›Sem še mlad!‹ Le pojdi, kamor koli te pošljem! Govori, kar koli ti ukažem! Nikar se jih ne boj! Saj sem s tabo, da te obvarujem,« govori Gospod.

Potem je Gospod stegnil svojo roko, se dotaknil mojih ust in mi je rekel: »Glej, svoje besede polagam v tvoja usta. Glej, postavljam te danes nad narode in kraljestva, da ruješ in podiraš, da uničuješ in rušiš, da zidaš in sadiš!«

Odpev: »Oznanjeval bom tvojo pravičnost.«

K tebi, Gospod, se zatekam:

naj ne bom osramočen vekomaj.

Po svoji pravičnosti me otmi in osvobodi,

nagni k meni svoje uho in me reši!

Odpev: »Oznanjeval bom tvojo pravičnost.«

Bodi mi zavetna skala, utrjen grad, da me rešiš:

ti si moja skala in moj grad!

Moj Bog, iztrgaj me iz roke krivičnika,

iz pesti hudobneža in zatiravca!

Odpev: »Oznanjeval bom tvojo pravičnost.«

Ti si moje upanje, moj Bog,

moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.

Nate sem se opiral od rojstva,

od naročja moje matere si bil moj varuh.

Odpev: »Oznanjeval bom tvojo pravičnost.«

Moja usta bodo oznanjevala tvojo pravičnost,

ves dan tvojo pomoč.

O Bog, učil si me od moje mladosti

in do zdaj oznanjam tvoja čuda.

Odpev: »Oznanjeval bom tvojo pravičnost.«

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sedel ob morju. In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako, da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu. In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč: »Glejte, sejavec je šel sejat. In ko je sejal, je padlo nekaj semena na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenin, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje; in trnje je zrastlo in ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah! Bili so polni usmiljenja in njih pravična dela se ne pozabijo. Pri njihovem zarodu ostane blagoslov in njih dediščina pri njihovih vnukih. Pri zavezi ostane njih zarod in njihovi otroci zaradi njih. Na veke ostane njih spomin in njihova slava ne ugasne. Njihova telesa so bila pokopana v miru, a njih ime živi od roda do roda. O njihovi modrosti pripoveduje ljudstvo in njihovo hvalo oznanja občestvo.

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Gospod je prisegel Davidu trdno obljubo,

od katere ne bo odstopil:

»Potomca iz tvojega rodu

bom posadil na tvoj prestol.«

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Gospod je izbral Sion,

si ga zaželel kot svoj sedež:

»To je moje počivališče za vedno;

tu bom prebival, ker sem ga želel.

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Tam bom vzbudil Davidu rog,

pripravil lučko svojemu maziljencu.

Njegove sovražnike ogrnem s sramoto,

nad njim pa bo žarela moja krona.«

Odpev: »Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Srečne vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; kajti resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.