Božja beseda za sredo, 25. januarja 2045

Tiste dni je Pavel govoril ljudstvu: Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Ciliciji, bil sem pa v tem mestu Jeruzalemu vzgojen in pri Gamalijelovih nogah natančno poučen v očetni postavi, vnet za Boga, kakor ste danes vi vsi. Jaz sem ta nauk smrtno preganjal, vklepal može in žene in jih izročal v ječe, kakor mi more izpričati tudi véliki duhovnik in vse starešinstvo; od njih sem prejel celo pisma in šel k bratom v Damask, da bi tudi tam bivajoče privedel zvezane v Jeruzalem in bi bili kaznovani.

Ko sem pa bil na poti in se okrog poldne bližal Damasku, me je nenadoma obsijala velika svetloba z neba; padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: Savel, Savel, kaj me preganjaš?« Odgovoril sem: »Kdo si, Gospod?« Rekel mi je: »Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.« Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, niso pa razločili glasu, ki je z menoj govoril. Rekel sem: »Kaj naj storim, Gospod?« Gospod pa mi je rekel: »Vstani in pojdi v Damask; tam ti bodo povedali, kar ti je treba storiti.«

Ker pa zaradi sijaja tiste svetlobe nisem videl, so me moji spremljevalci peljali za roko in sem tako prišel v Damask.

Neki Ananija, pobožen mož, kakor ukazuje postava, in na dobrem glasu pri vseh Judih, ki so tam bivali, pa je prišel k meni, pristopil in rekel: »Brat Savel, spreglej!« In v trenutku sem pogledal vanj. On pa je rekel: »Bog naših očetov te je izbral, da bi spoznal njegovo voljo in videl Pravičnega in slišal glas iz njegovih ust; pred vsemi ljudmi mu boš namreč priča tega, kar si videl in slišal. In zdaj, kaj se obotavljaš? Vstani in se daj krstiti, kliči njegovo ime in operi svoje grehe!«

Tiste dni je Savel, ki je še naprej besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem, šel k vélikemu duhovniku in si izprosil od njega pisem za shodnice v Damasku, da bi može in žene tega nauka, če bi jih kaj našel, zvezane pripeljal v Jeruzalem. Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba; padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; toda vstani, pojdi v mesto in povedali ti bodo, kaj ti je treba storiti.« Možje, ki so z njim potovali, so stali strmé, ker so neki glas slišali, pa nikogar niso videli. Savel se je dvignil s tal, ko je pa odprl oči, ni nič videl. Prijeli so ga torej za roko in ga peljali v Damask. Tri dni ni videl in ni ne jedel ne pil. Bil pa je v Damasku neki učenec, po imenu Ananija, ki mu je Gospod rekel v prikazni: »Ananija!« On je odgovoril: »Tukaj sem, Gospod.« In Gospod njemu: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in vprašaj v Judovi hiši po nekem Taržanu, Savlu po imenu; kajti glej, on moli. In videl je v prikazni, da je vstopil mož, z imenom Ananija, in položil nanj roke, da bi spregledal.« Ananija je odgovoril: »Gospod, slišal sem o tem možu od mnogih, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu; in tudi tukaj ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo tvoje ime.« Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, on mi je namreč orodje, ki sem si ga izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. In jaz mu bom pokazal, koliko bo moral trpeti za moje ime.« Ananija je šel in stopil v hišo; položil je nanj roke ter rekel: »Brat Savel, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom.« In takoj so padle z njegovih oči kakor luskine in je spregledal. Vstal je in bil krščen; vzel je jedi in se pokrepčal. Preživel je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku, in je takoj v shodnicah oznanjal o Jezusu, da je Božji Sin. Vsi, ki so ga slišali, so se zavzeli in govorili: »Ali ni on tisti, ki je v Jeruzalemu zatiral take, ki so klicali to ime, in je zato prišel sem, da bi jih odvedel zvezane pred vélike duhovnike?« Savel pa je nastopal z vedno večjo močjo in vznemirjal Jude, ki so prebivali v Damasku, ko je dokazoval, da je to Jezus – Kristus.

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim in jim rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Tiste, ki bodo verovali, pa bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, kače dvigali s tal, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«