Božja beseda za soboto, 24. februarja 4931

Tiste dni je Peter vstal sredi bratov – bila je skupaj množica kakih sto dvajset ljudi – in spregovoril: »Bratje, moralo se je izpolniti Pismo, kakor je Sveti Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, vodniku tistih, ki so prijeli Jezusa; bil je namreč prištet med nas in je prejel delež te službe. V knjigi psalmov je pisano: ›Njegovo bivališče naj bo pusto in naj ne bo nikogar, ki bi v njem prebival.‹ In: ›Njegovo mesto naj prevzame kdo drug.‹

Potrebno je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja.«

Postavili so dva: Jožefa Barsaba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija. Molili so: »Gospod, ki poznaš srca vseh, ti pokaži, katerega izmed teh dveh si izbral, da prevzame mesto v tej službi in v apostolstvu, od katerega je odpadel Juda, da je šel na določen mu kraj.«

Žrebali so zanju, žreb je zadel Matija in bil je pridružen enajsterim apostolom.

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.

To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če izpolnjujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, kajti služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izbrali, ampak sem jaz vas izbral in postavil, da pojdete in obrodite sad in da vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.

To govori Gospod: Če odpraviš zatiranje iz svoje srede, iztezanje prstov in prevarljivo govorjenje, če lačnemu nudiš, kar imaš sam rad, in potrtega nasitiš, bo zasijala v temi tvoja luč in tvoja temina bo jasna ko poldan. Gospod te bo vedno vodil in te poživljal v suhih pokrajinah. Dal ti bo moč in boš kakor namakan vrt, kakor vrelec studenca, katerega vode ne usahnejo. Tvoji ljudje pozidajo prastare razvaline, vzpostaviš temelje prejšnjih rodov. Imenoval se boš ›zazidalec razpok‹, ›obnovitelj cest do bivališč‹.

Če zadržiš v soboto svojo nogo, da ob mojem svetem dnevu ne opravljaš svojih potov, da imenuješ soboto radost in Gospodov sveti dan častitljiv, ga častiš s tem, da ne delaš svojih potov, se ne lotevaš svojega posla in ne govoriš praznih besed: tedaj se boš veselil v Gospodu in jaz te popeljem po višinah dežele in ti dam uživati dediščino tvojega očeta Jakoba; Gospodova usta so govorila.

Tisti čas je videl Jezus cestninarja Lévija, ko je sedel pri mitnici, in mu rekel: »Hodi za menoj!« Lévi je pustil vse, vstal in šel za njim. V svoji hiši pa mu je napravil veliko gostijo; bilo je zelo veliko cestninarjev in drugih, ki so bili z njimi pri mizi. Farizeji in njih pismouki pa so godrnjali zoper Jezusove učence: »Zakaj jeste in pijete s cestninarji in grešniki?« Jezus jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel k pokori klicat pravičnih, ampak grešnike.«