Božja beseda za četrtek, 24. februarja 2039

Tiste dni je Peter vstal sredi bratov – bila je skupaj množica kakih sto dvajset ljudi – in spregovoril: »Bratje, moralo se je izpolniti Pismo, kakor je Sveti Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, vodniku tistih, ki so prijeli Jezusa; bil je namreč prištet med nas in je prejel delež te službe. V knjigi psalmov je pisano: ›Njegovo bivališče naj bo pusto in naj ne bo nikogar, ki bi v njem prebival.‹ In: ›Njegovo mesto naj prevzame kdo drug.‹

Potrebno je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja.«

Postavili so dva: Jožefa Barsaba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija. Molili so: »Gospod, ki poznaš srca vseh, ti pokaži, katerega izmed teh dveh si izbral, da prevzame mesto v tej službi in v apostolstvu, od katerega je odpadel Juda, da je šel na določen mu kraj.«

Žrebali so zanju, žreb je zadel Matija in bil je pridružen enajsterim apostolom.

Odpev: »Bog ga je posadil med kneze svojega ljudstva.«

Hvalite, Gospodovi služabniki,

hvalite Gospodovo ime!

Gospodovo ime bodi slavljeno

zdaj in vekomaj.

Odpev: »Bog ga je posadil med kneze svojega ljudstva.«

Od sončnega vzhoda do zahoda

bodi hvaljeno Gospodovo ime!

Gospod je vzvišen nad vse narode,

nad nebesa se dviga njegovo veličastvo.

Odpev: »Bog ga je posadil med kneze svojega ljudstva.«

Iz prahu dviga siromaka,

iz blata povišuje ubožca,

da ga posadi med kneze,

med kneze svojega ljudstva.

Odpev: »Bog ga je posadil med kneze svojega ljudstva.«

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.

To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če izpolnjujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, kajti služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izbrali, ampak sem jaz vas izbral in postavil, da pojdete in obrodite sad in da vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.

Mojzes je govoril ljudstvu: Glej, predložil sem ti danes življenje in srečo, smrt in nesrečo. Kar ti danes zapovedujem, je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih potih, spolnjuj njegove zapovedi, zakone in naredbe! In živel boš in se množil, in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslavljal v deželi, ki greš vanjo, da jo prejmeš v last. Ako se pa tvoje srce odvrne in ne boš ubogal in se boš dal zapeljati, da bi molil druge bogove in jim služil, vam danes oznanjam, da boste gotovo preminuli; ne boste dolgo živeli v deželi, kamor greš čez Jordan, da jo prejmeš v last. Danes kličem za pričo proti vam nebo in zemljo: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod! Ljubi Gospoda, svojega Boga, poslušaj njegov glas in drži se njega! Kajti to je zate življenje in dolgo trajno bivanje v deželi, ki jo je Gospod s prisego obljubil  dati tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Je ko drevo, zasajeno ob potokih voda,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.« Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil. Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi?«