1. berilo

Bog odpušča zaradi zvestobe sebi

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 43,18-19.21-22.24-25)

To govorí Gospod: »Ne spominjajte se prejšnjih reči, ne mislite na nekdanje reči. Glejte, nekaj novega bom narédil, zdaj klije, mar ne opazite? Da, speljal bom pot skozi puščavo in reke skozi pustinjo. Ljudstvo, ki sem ga zase upodóbil, naj pripoveduje mojo hvalo. Vendar nisi klical mene, Jakob, nisi se trudil zame, Izrael. Le nadlegoval si me s svojimi grehi, utrujal si me s svojimi krivdami. Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov.«

Psalm 41

Ps 41,2-3.4-5.13-14

2. berilo

V Jezusu so uresničene Očetove obljube

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 1,18-22)

Bratje in sestre, pri Božji zvestobi naša beseda do vas ni ›da‹ in hkrati ›ne‹, saj Božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga mi med vami oznanili, jaz, Silván in Timótej, ni postal ›da‹ in hkrati ›ne‹, ampak se je v njem zgódil ›da‹. Vse Božje obljube imajo v njem svoj ›da‹. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi ›amen‹. Bog nas skupaj z vami utrjuje za Kristusa in nas mazili; vtisnil nam je tudi pečat in v naša srca polóžil poroštvo Duha.

Evangelij

Sin človekov z oblastjo odpušča grehe

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 2,1-12)

Ko je Jezus čez nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši. Veliko se jih je zbralo, tako da še v preddverju ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk. Tedaj so prišli in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili. Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Sin, odpuščeni so ti grehi!« Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premišljevali: »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe kakor edino Bog?« Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči hromemu: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani, vzemi posteljo in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu: »Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: »Kaj takega še nikoli nismo videli.«

Berilo

Matija izvolijo za apostola

Berilo iz apostolskih del (Apd 1,15-17.20-26)

Tiste dni je Peter vstal sredi bratov – bila je skupaj množica kakih sto dvajset ljudi – in spregovoril: »Bratje, moralo se je izpolniti Pismo, kakor je Sveti Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, vodniku tistih, ki so prijeli Jezusa; bil je namreč prištet med nas in je prejel delež te službe. V knjigi psalmov je pisano: ›Njegovo bivališče naj bo pusto in naj ne bo nikogar, ki bi v njem prebival.‹ In: ›Njegovo mesto naj prevzame kdo drug.‹

Potrebno je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja.«

Postavili so dva: Jožefa Barsaba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija. Molili so: »Gospod, ki poznaš srca vseh, ti pokaži, katerega izmed teh dveh si izbral, da prevzame mesto v tej službi in v apostolstvu, od katerega je odpadel Juda, da je šel na določen mu kraj.«

Žrebali so zanju, žreb je zadel Matija in bil je pridružen enajsterim apostolom.

Psalm 113

Ps 113,1-4.7-8

Evangelij

Apostoli so Jezusovi prijatelji

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,9-17)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.

To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če izpolnjujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, kajti služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izbrali, ampak sem jaz vas izbral in postavil, da pojdete in obrodite sad in da vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.