Berilo

Bogu zvesti mladi judje na babilonskem dvoru

Berilo iz knjige preroka Danijela (Dan 1,1-6.8-20)

Tretje leto vladanja Judovega kralja Joakima je prišel pred Jeruzalem babilonski kralj Nabuhodónozor in mesto oblegal. Gospod mu je dal v roke kralja Joakima in del posod božjega templja. Prepeljal jih je v deželo Senaar, v tempelj svojih bogov; posode je dal v zakladnico svojih bogov.

Kralj je ukazal Asfenezu, načelniku svojih dvorjanov, naj pripelje izmed Izraelovih sinov kraljevega ali plemenitega rodú mladeniče brez vsakršnega madeža, lepe postave, vešče v vsaki modrosti, bogate z znanjem in bistre pameti, ki bi bili sposobni za službo v kraljevi palači, in jih dá poučiti v pisavi in jeziku Kaldejcev. Kralj jim je določil vsakdanji obrok kraljevih jedi in vina, ki ga je sam pil, in ukazal, naj jih izobražujejo tri leta, potem pa naj stopijo v kraljevsko službo.

Bili pa so med njimi izmed Judovih sinov: Daniel, Ananija, Misael in Azarija. Daniel je sklenil v svojem srcu, da se ne bo skrunil s kraljevo jedjo, ne z njegovim vinom. Prosil je torej kneza dvorjanov, naj mu dovoli, da se mu ne bo treba skruniti. Bog je storil, da je Daniel našel milost in usmiljenje pred njim. Vendar je knez dvorjanov rekel Danielu: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti zakaj naj vidi, da so vaši obrazi medlejši ko drugih mladeničev vaše starosti? Tako bi bili krivi, če zapade moja glava kralju.«

Tedaj je Daniel prosil nadzornika, ki ga je knez dvorjanov postavil nad Daniela, Ananija, Misaela in Azarija: »Poskusi, prosim, deset dni s svojimi služabniki! Naj nam dajo jesti sočivja in piti vode. Potem si oglej naše obraze in obraze mladeničev, ki uživajo kraljevo jed, in kakor boš videl, tako stôri s svojimi služabniki!« Poslušal jih je v tej reči in jih preskušal deset dni. Po desetih dneh so bili videti lepši in bolj rejeni ko vsi mladeniči, ki so uživali kraljevo jed. Nato jim je nadzornik odvzel jed in vino, ki naj bi ga pili, in jim dajal le sočivja. Bog pa je dal tem štirim mladeničem znanje in razumnost za vsakršno pismenstvo in modrost. Daniel je bil povrh izveden v videnju in v sanjah vsakršne vrste.

Ko so torej minili dnevi, po katerih je kralj določil, naj jih pripeljejo, jih je knez dvorjanov privedel pred Nabuhodónozorja. Kralj se je pogovarjal z njimi; nihče med njimi se ni izkazal tako kakor Daniel, Ananija, Misael in Azarija; zato so smeli stopiti v kraljevo službo. V vseh rečeh, ki so terjale modrost in razumnost, je kralj ugotovil pri vseh vprašanjih, da desetkrat prekašajo vse modre in vedeževalce, ki so bili po vsej njegovi deželi.

Spev z odpevom

DanD 3,52-56

Evangelij

Jezus opozarja na požrtvovalnost revne vdove

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,1-4)

Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča, in rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež.«

Berilo

V veliki žalosti umiram v tuji deželi

Berilo iz 1. knjige Makabejcev (1 Mkb 6,1-13)

Ko je kralj Antioh hodil po goratih deželah, je slišal, da je v perzijski Elimaidi mesto, slavno po bogastvu, srebru in zlatu. V njem da je zelo bogato svetišče; tam da so zlate opreme, oklepi in orožje, kar je tam pustil makedonski kralj, Filipov sin Aleksander, ki je zavladal kot prvi izmed Grkov. Prišel je in skušal mesto zavzeti in opleniti, pa ga ni mogel, ker so meščani zvedeli o tem naklepu. Vzdignili so se v boj zoper njega, tako da je pobegnil in z veliko žalostjo odrinil od tam, da bi se vrnil v Babilon.

Tedaj mu je prišel nekdo v Perzijo sporočat, da so bile poražene vojske, ki so odšle v Judovo deželo. Lizija da je šel na čelu močne vojske, pa so ga Judje premagali, in se okrepili z orožjem, vojnimi krdeli in obilnim plenom, ki so ga odvzeli vojskam, katere so pobili. Da so tudi porušili mališki žrtvenik, ki ga je postavil na oltarju v Jeruzalemu, in da so svetišče kakor prej obdali z visokimi zidovi, prav tako tudi mesto Betsuro.

Ko je kralj to slišal, se je ustrašil in zelo razburil. Zgrudil se je na ležišče in od žalosti zbolel, ker se mu ni zgodilo, kakor je želel. Ostal je tam več dni, ker se ga je vedno znova lotevala otožnost; mislil je, da bo umrl.

Tedaj je poklical vse svoje prijatelje in jim rekel: »Spanje je zbežalo od mojih oči in srce mi je upadlo od skrbi. Dejal sem sam pri sebi: ,V kakšno stisko sem prišel in v kako veliko potrtost, ki me zdaj spreletava! Bil sem spoštovan in priljubljen, dokler sem vladal.' Zdaj pa se spominjam hudega, kar sem storil v Jeruzalemu; vzel sem vse zlate in srebrne posode, ki so bile v njem, in poslal vojske, da bi brez vzroka iztrebile Judove prebivalce. Zdaj vem, da me je zaradi tega zadela ta nesreča. Glejte, v veliki žalosti umiram v tuji deželi.«

Psalm 9

Ps 9,2-4.6.16.19

Evangelij

Bog daje večno življenje

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 20,27-40)

Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Nazadnje je umrla tudi žena. Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja. Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.« In nič več si ga niso upali vpraševati.