Berilo

Bog rešuje svoje iz rok sebičnih pastirjev

Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 34,1-11)

Gospodova beseda mi je prišla takole: Sin človekov, prerokuj zoper Izraelove pastirje, prerokuj in reci pastirjem: Tako govori vsemogočni Gospod: Gorje Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe! Ali naj pastirji ne pasejo črede? Mleko uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete. Slabih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, ranjenih niste obvezovali, razkropljenih niste nazaj pripeljali, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno. Tako so se razkropile moje ovce, ker niso imele pastirja, in so bile v plen vsem divjim živalim; razkropile so se. In blodile so moje ovce po vseh gorah in po vseh visokih hribih; po vsej deželi so bile razkropljene moje ovce, a ni bilo nikogar, ki bi zanje vprašal, nikogar, ki bi jih iskal.

Zato, pastirji, čujte Gospodovo besedo! Kakor resnično živim, govori vsemogočni Gospod: Ker so bile moje ovce za rop in so postale plen divjim živalim, ko ni bilo pastirja, in moji pastirji niso skrbeli za moje ovce, ampak so pasli sami sebe, a mojih ovac niso pasli, zato, pastirji, čujte Gospodovo besedo!

Tako govori vsemogočni Gospod: Glej, jaz sem zoper pastirje. Svoje ovce terjam iz njihovih rok. Onemogočil jim bom, da bi pasli moje ovce. Pastirji ne bodo več pasli sami sebe. Iztrgam svoje ovce iz njih žrela. Ne bodo jim več za pašo. Tako govori vsemogočni Gospod: Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje.

Psalm 23

Ps 23,1-6

Evangelij

Ne obsojajmo Božje dobrote

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 20,1-16)

Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci za en denar na dan in jih poslal v vinograd.

In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: »Pojdite še vi v vinograd in, kar bo prav, vam bom dal.« In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako.

Ko je šel okrog enajste, je našel druge, da so postavali, in jim je rekel: »Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?« Odgovorijo mu: »Nihče nas ni najel.« Reče jim: »Pojdite tudi vi v vinograd!«

Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: »Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih!« Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure, in vsak je dobil en denar. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak en denar.

In ko so prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem in so rekli: »Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.« On pa je odgovoril enemu izmed njih: »Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje srce hudobno, ker sem jaz dober?« Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.