Božja beseda za četrtek, 23. februarja 4756

Tako govori Gospod: Preklet, kdor zaupa v človeka, se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda! On je kakor grm v pustinji: ne doživi, da pride sreča; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.

Blagoslovljen pa človek, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje. Je kakor drevo, vsajeno ob vodi, ki k potoku stega svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad. Neprodirno je srce, bolj ko vse, kdo ga more doumeti? Jaz, Gospod, preiskujem srce, preskušam obisti, da poplačam vsakemu po njegovem vedenju, kakor zaslužijo njegova dela.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Je ko drevo, zasajeno ob potokih voda,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se dan na dan sijajno gostil. In bil je neki revež, po imenu Lazar, ki je ležal pri njegovih vratih, poln čirov, in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogatinove mize. Pa tudi psi so prihajali in mu lizali čire. Umrl pa je revež in angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje. Umrl je tudi bogatin in je bil pokopan.

Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil svoje oči in zagledal od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu.‹ Abraham pa je rekel: ›Sin, spomni se, da si prejel dobro v svojem življenju in prav tako Lazar hudo; zdaj se tukaj veseli, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo; pa tudi od ondod ne morejo sem.‹

In rekel je: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta; imam namreč pet bratov in te naj posvari, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja.‹ Abraham pa reče: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Le-ta je pa odgovoril: ›Ne, oče Abraham, temveč, ako pojde do njih kdo izmed mrtvih, se bodo spokorili.‹ Rekel pa mu je: ›Ako ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.‹

Angelu Cerkve v Smirni piši: To govori Prvi in Poslednji, ki je umrl in je oživel: Poznam tvojo stisko in tvoje uboštvo, si pa bogat, in da te sramotijo tisti, ki pravijo, da so Judje, pa niso, temveč so satanova shodnica.

Nič se ne boj tega, kar boš trpel. Glej, hudič bo nekatere izmed vas vrgel v ječo, da boste preizkušeni, in imeli boste stisko deset dni. Bodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh Cerkvam: Kdor zmaga, mu druga smrt ne bo škodovala.

Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«

Ko bi ne bil Gospod z nami,

ko so ljudje vstali zoper nas,

tedaj bi nas žive požrli,

ko se je vnela njih besnost proti nam.

Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«

Tedaj bi nas preplavila voda,

hudournik bi šel čez nas,

tedaj bi šle čez nas

vzburkane vode.

Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«

Zanka se je pretrgala

in mi smo bili osvobojeni.

Naša pomoč je v imenu Gospodovem,

ki je ustvaril nebo in zemljo.

Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.