Božja beseda za soboto, 22. junija 2030
Sobota 11. tedna med letom (leto II)
»Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?« (Mt 6,27)Berilo
Joas ukaže kamnati duhovnika Zaharija
Berilo iz 2. kroniške knjige (2 Krn 24,17-25)
Po smrti duhovnika Jójada so prišli Judovi knezi in se poklonili kralju Jóasu. Kralj je poslušal njihove nasvete in zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, ter služili boginjam in malikom. Tedaj je prišla Božja jeza nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. Poslal je mednje preroke, da bi jih obrnili h Gospodu. Ti so jih svarili, a niso poslušali.
Tedaj je Božji Duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jójada; ustopil se je pred ljudstvo ter jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli sreče. Ker ste zapustili Gospoda, je on zapustil vas.«
Zarotili so se zoper njega ter ga na kraljevo povelje posuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše. Kralj Jóas se ni spomnil dobrote, ki mu jo je bil izkazal njegov oče Jójada, ampak je umoril njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in kaznuje.« Ko je preteklo leto, se je vzdignila aramska vojska zoper Jóasa. Ko so prišli v Juda in Jeruzalem, so med ljudstvom pobili vse ljudske kneze in ves njihov plen poslali kralju v Damasku. Dasi je aramska vojska prišla z neznatnim številom mož, jim je vendar Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so nad Jóasom izvršili sodbo.
Ko so ti odšli od njega – zapustili so ga namreč hudo bolnega –, sta se njegova služabnika zarotila zoper njega zaradi krvi sina duhovnika Jójada ter ga umorila na njegovi postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, a ne v kraljevskih grobovih.
Psalm 89
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede. Aleluja.
Kristus svari pred pretirano zaskrbljenostjo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 6,24-34)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?
In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«