Božja beseda za petek, 22. februarja 2064

To govori Gospod Bog: Kliči na vse grlo, ne zadržuj se! Kakor trobenta povzdiguj svoj glas! Oznanjaj mojemu ljudstvu njegovo pregreho in Jakobovi hiši njene grehe! Povprašujejo me namreč dan za dnem, spoznati hočejo moja pota. Kakor narod, ki ravna pravično in ne zapušča pravice svojega Boga, terjajo od mene pravične sodbe, zahtevajo, da se jim Bog približa.

»Zakaj se postimo in ti tega ne vidiš, se mrtvičimo, in ti se za to ne meniš?« Glejte, ob dnevu svojega posta hodite po svojem poslu in priganjate vse svoje delavce. Glejte, postite se v prerekanju in prepiru in se bijete z zlobno pestjo. Vi se dandanes ne postite tako, da bi se slišal vaš glas na višavi. Ali je to post, kakršen mi je po volji, dan, ko se človek mrtviči? Da pripogibaš svojo glavo kakor ločje in ležiš na raševniku in pepelu? Mar boš to imenoval post in Gospodu všečen dan?

Ali ni to post, kakršen mi je po volji: Raztrgaj krivične spone, odpni vezi jarma, osvobodi tlačene in zlomi sleherni jarem; lômi lačnemu svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v hišo! Ko vidiš nagega, ga obleci in ne odtegni se svojemu sorodniku po krvi! Tedaj napoči tvoja luč kakor zarja, zdajci zacvete tvoje ozdravljenje, tvoja pravičnost pojde pred teboj. Gospodovo veličastvo bo tvoja zadnja straža. Če tedaj kličeš, ti Gospod odgovori. Če vpiješ na pomoč, ti reče: »Tukaj sem.«

Ko je Jezus prišel čez morje v Geraški deželi, so stopili k njemu Janezovi učenci in so rekli: »Kako da se mi in farizeji pogostoma postimo, tvoji učenci pa ne?« Jezus jim je odgovoril: »Ali morejo žalovati svatje, dokler je pri njih ženin? Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet in takrat se bodo postili.«

Preljubi, starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in bom tudi deležen njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pázite nanjo, ne prisiljeno, temveč prostovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, temveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad vam zaupanim gospodovali, temveč kakor vzor čredi. Ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence vpraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim je dejal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.

Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«