Božja beseda za četrtek, 21. julija 2044

Prišla mi je Gospodova beseda: »Pojdi, kliči Jeruzalemu na ušesa! Tako govori Gospod: Spominjam se miline tvoje mladosti, ljubezni tvoje zaročne dobe, ko si hodil za menoj v puščavi, v deželi, kjer se ne seje. Sveta posest je bil Izrael Gospodu, prvina njegovih pridelkov. Kdor je to jedel, je moral trpeti; nesreča ga je zadela,« govori Gospod.

»Pripeljal sem vas v rodovitno deželo, da bi uživali njene sadove in njene dobrine. Vi pa ste prišli in oskrunili mojo deželo, in mojo dediščino spremenili v gnusobo. Duhovniki niso vprašali: ,Kje je Gospod?' Čuvarji postave me niso poznali in voditelji so odpadli od mene. Preroki so prerokovali v Baalovem imenu; hodili so za onemoglimi maliki. Osupnite nad tem, nebesa, in silno se zgrozite,« govori Gospod. »Saj je dvojno hudobijo storilo moje ljudstvo: Zapustili so mene, studenec žive vode, da si izkopljejo kapnice, razpokane vodnjake, ki ne morejo držati vode.«

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu in mu rekli: »Zakaj govoriš ljudstvu v prilikah?« Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo, pa ne slišijo in razumejo. In spolnjuje se nad njimi Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopelo je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si zatisnili oči: da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.‹

Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«