Berilo

Upanje varno sidro naše duše

Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 6,10-20)

Bratje, Bog ni krivičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo skazali njegovemu imenu, ker ste svetim stregli in še strežete. Želimo pa, naj vsakdo izmed vas pokaže isto vnemo za popolnost upanja do konca, da bi se namreč ne polenili, ampak posnemali tiste, ki so po veri in stanovitnosti deležni obljub. Ko je namreč Bog dal obljubo Abrahamu, je prisegel sam pri sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer, ki bi bil večji; rekel je: »Resnično obilno te bom blagoslovil in silno te namnožil.« Tako je potrpežljivo čakal ter obljubo prejel. Ljudje namreč prisegajo pri večjem in vsakega prerekanja konec je prisega, ki je potrditev.

Ker je hotel Bog dedičem obljube še bolj pokazati nepremenljivost svojega sklepa, je pristavil prisego, da bi po dveh nepremenljivih dejanjih, ki je v njih nemogoče, da bi Bog varal, imeli močno tolažbo, kateri smo pribežali, da se oprimemo danega upanja. V upanju imamo sidro svoje duše, ki je varno in trdno ter sega v notranjščino za zagrinjalom, kamor je šel za nas predhodnik Jezus, ki je po Melkizedekovem redu postal veliki duhovnik na veke.

Psalm 111

Ps 111,1-2.4-5.9-10

Evangelij

Sobotni počitek je zaradi človeka

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 2,23-28)

Zgodilo se je, ko je Jezus v soboto šel skozi setve, da so njegovi učenci spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto! To ni dovoljeno.« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je prišel v stisko in je bil lačen sam in kateri so bili z njim; kako je ob času velikega duhovnika Abjatarja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor duhovnikom, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospod tudi sobote.«

Berilo

Smrt nas ne more ločiti od Božje ljubezni

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,31-39)

Bratje, če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Lastnemu Sinu on ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo tožil Božje izvoljence? Bog, ki opravičuje? Kdo jih bo obsodil? Ali Jezus Kristus, ki je umrl, še več: ki je vstal od mrtvih, ki sedi celo Bogu na desni, ki tudi prosi za nas?

Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? Kakor je pisano: »Zaradi tebe nas morijo vsak dan, imeli so nas za klavne ovce.« Toda v vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.

Zakaj prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne sedanjost ne prihodnost ne močí ne visokost ne globokost ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.

Psalm 126

Ps 126,1-6

Evangelij

Nebeško kraljestvo je vredno več kot vse drugo

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,44-46)

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in skril; in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, ter kupi tisto njivo. Tudi je nebeško kraljestvo podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.