Božja beseda za četrtek, 20. novembra 2025
Teden zaporov (teden pred nedeljo Kristusa kralja)
Četrtek 33. tedna med letom (leto I)
»Rekel je: 'O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.'« (Lk 19,42)Berilo
Makabejci sklenejo ostati zvesti postavi očetov
Berilo iz 1. knjige Makabejcev (1 Mkb 2,15-29)
V mesto Modin so prišli kraljevi poslanci, ki so silili k odpadu, da bi namreč ljudje darovali malikom. In mnogi izmed Izraelcev so prestopili k njim. Matatija in njegovi sinovi pa so se zbrali.
Kraljevi poslanci so začeli govoriti Matatiju: »Ugleden in vpliven dostojanstvenik si v tem mestu in obdarjen s sinovi in brati. Pristopi zdaj prvi in stôri, kar naroča kralj, kakor so storila vsa ljudstva in judje in kateri so ostali v Jeruzalemu. Potem boste ti in tvoji sinovi med kraljevimi prijatelji in ti in tvoji sinovi boste obdarovani s srebrom, zlatom in mnogimi darili.« Matatija pa je odvrnil in rekel z dvignjenim glasom: »Če ga poslušajo vsa ljudstva, ki so v območju kraljeve oblasti, da vsak odpade od vere svojih očetov in rajši izvoli njegove zapovedi, bomo jaz in moji sinovi in moji bratje živeli v zavezi naših očetov. Bog varuj, da bi zapustili postavo in zapovedi! Kraljevemu ukazu ne bomo pokorni in od svoje vere ne bomo odstopili ne na desno ne na levo.«
Ko pa je nehal govoriti, je pristopil neki Jud, da bi pred očmi vseh daroval na oltarju v Modinu, kakor je kralj ukazal. Ko je Matatija to videl, se je razvnel in se je ves stresel; po pravici ogorčen je planil nanj in ga zabodel pri oltarju. Tudi kraljevega uradnika, ki je silil darovati, je hkrati ubil in oltar razdejal. Gorel je za postavo, [kakor Finess proti Zambriju.]
Nato je Matatija v mestu zavpil z močnim glasom: »Kdor koli je vnet za postavo in se drži zaveze, naj gre za menoj!« In zbežal je sam in njegovi sinovi v gore; zapustili so vse, kar so imeli v mestu. Tedaj so mnogi, ki so iskali pravico in pravičnost, odšli v puščavo in se tam naselili.
Psalm 50
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč na moji stezi. Aleluja.
Jezus joka nad Jeruzalemom, ki ni spoznal, kaj mu je v mir
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 19,41-44)
Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: »O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali in stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«