Božja beseda za ponedeljek, 2. junija 2036

Simon Peter, služabnik in apostol Jezusa Kristusa, njim, ki so v pravičnosti našega Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa prejeli isto dragoceno vero kakor mi. Milost vam in mir v obilju po spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda. Njegova Božja moč nam je s spoznanjem njega, ki nas je poklical po svoji slavi in moči, podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost. Tako nam je dal dragocene in največje obljube, da bi vi po njih ubežali pogubnemu poželenju na svetu ter postali deležni Božje narave. Prav zato si z vso vnemo prizadevajte, da pokažete v svoji veri krepost, v kreposti spoznanje, v spoznanju zdržnost, v zdržnosti potrpežljivost, v potrpežljivosti pobožnost, v pobožnosti bratoljubje, v bratoljubju ljubezen.

Odpev: »Moj Bog, vate zaupam.«

Ti, ki živiš v zavetju Najvišjega,

ki bivaš v senci Vsemogočnega,

reci Gospodu: »Moje zavetje si in moja moč,

moj Bog, ki vanj zaupam.«

Odpev: »Moj Bog, vate zaupam.«

Ker mi je vdan, ga osvobodim,

varoval ga bom, ker moje ime spoznava.

Kadar me bo klical, ga uslišim;

z njim bom v trpljenju, rešim ga in počastim.

Odpev: »Moj Bog, vate zaupam.«

Tisti čas je začel Jezus govoriti v prilikah velikim duhovnikom, pismoukom in starešinam: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal tlačilnico in sezidal stolp; dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. Ob svojem času je poslal k vinogradnikom služabnika, da bi od njih prejel sadov iz vinograda. Ti so ga pa zgrabili in pretepli ter odpravili praznega. Poslal je k njim spet drugega služabnika; tudi tega so na glavi ranili in ga opsovali. In drugega je poslal in tega so ubili. In še mnogo drugih: nekatere so pretepli, nekatere pobili. Še enega je imel – ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega, misleč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Vinogradniki pa so rekli med seboj: ›To je dedič! Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹ In prijeli so ga ter ubili in vrgli iz vinograda.

Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim. Ali tudi tega niste brali v pismu: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh‹?« Skušali so Jezusa prijeti, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so bili namreč, da je to priliko povedal o njih. In spustili so ga ter odšli.

Bratje in sestre, ko je nastopíla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinóvljenje. Ker pa ste sinôvi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi,

razjásni svoje obličje nad nami!

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji,

vsi narodi tvoje odrešenje.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

Veselijo in radujejo naj se narodi,

ker sodiš ljudstva pravično

in vodiš narode na zemlji.

O Bog, slavijo naj te ljudstva.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

O Bog, slavijo naj te ljudstva,

slavijo naj te vsa ljudstva.

Bog nas blagoslavlja,

naj ga častijo vsi konci zemlje.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.