Božja beseda za sredo, 2. maja 4525

Tisti, ki so spremljali Pavla, so ga tiste dni pripeljali do Aten, in so se vrnili, ko so prejeli naročilo za Sila in Timoteja, naj čim prej prideta k njemu. Pavel je stopil v sredo areopaga in spregovoril: »Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni. Ko sem namreč hodil okrog in ogledoval vaša svetišča, sem našel tudi oltar, na katerem je bilo napisano: ›Neznanemu bogu.‹ Kar torej častite, dasi ne poznate, to vam jaz oznanjam.

Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je Gospod nebes in zemlje, ne stanuje v templjih, narejenih z rokami; tudi si ne da streči s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, kajti on sam daje vsem življenje in dihanje in vse. Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da prebiva po vsej zemlji. Odmeril je in določil bivanju ljudi čase in meje: da bi iskali Boga, če bi ga morda otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas. V njem namreč živimo in se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: ›Celo njegovega rodu smo.‹

Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, izdelku človeške umetnosti in zamisli. Bog je zatisnil oči nad časi te nevednosti, zdaj pa oznanja ljudem, naj povsod delajo pokoro; določil je namreč dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet po možu, ki ga je v to določil; in da bi vsi mogli verovati vanj, ga je obudil od mrtvih.«

Ko so pa slišali o vstajenju od mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: »O tem te bomo poslušali drugikrat.« Tako je Pavel odšel iz njih srede. Nekaj mož se mu je pa pridružilo in so vero sprejeli, med njimi tudi Dionizij Areopagit in žena Damara, in še drugi z njima. Potem je Pavel odpotoval iz Aten in prišel v Korint.

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Hvalite Gospoda z nebes, hvalite ga na višavah!

Hvalite ga, vsi njegovi angeli,

hvalite ga, vse njegove nebesne vojske!

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Kralji zemlje in vsa ljudstva,

knezi in vsi sodniki na zemlji;

mladeniči in mladenke, starčki in otroci!

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Naj hvalijo ime Gospodovo,

ker le njegovo ime je vzvišeno,

njegovo veličastvo sega nad zemljo in nebo!

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Dvignil je moč svojemu ljudstvu,

ponos za vse njegove svete,

za ljudstvo, ki mu je blizu!

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč kar bo slišal, bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene proslavil, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje; zato sem rekel, da bo iz mojega jemal in vam oznanjal.

Preljubi, vsakdo, ki veruje, da je Jezus – Kristus, je rojen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi roditelja, ljubi tudi tistega, ki je rojen iz njega. Iz tega spoznavamo, da ljubimo Božje otroke, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi. Kajti v tem je Božja ljubezen, da izpolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Upaj v Gospoda in delaj dobro
pa boš prebival v deželi in užival varnost!
Imej veselje v Gospodu
in dal ti bo, česar si želi tvoje srce.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Izroči svojo pot Gospodu,
upaj vanj in on bo storil!
Dal bo, da zasije kakor luč tvoja pravičnost
in tvoja pravica kakor opoldanska jasnina.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Usta pravičnega govorijo modro
in njegov jezik pove, kar je prav;
postava njegovega Boga je v njegovem srcu
in njegovi koraki ne omahujejo.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov. Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika, kakor njegov gospodar.