Božja beseda za torek, 2. maja 2502

Tiste dni se je množica Filipljanov vzdignila proti Pavlu in Silu, poglavarji pa so jima strgali obleko in ukazali, naj ju šibajo. Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo in naročili ječarju, naj ju varno straži. Na tako naročilo ju je vrgel v najbolj notranjo ječo in jima noge dal v klado. Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in slavila Boga, ujetniki pa so ju poslušali.

Kar nastane velik potres, da se je ječa zamajala v temeljih. Na mah so se odprla vrata in vsem so odpadle vezi. Ko se je ječar zbudil in opazil, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel usmrtiti, ker je mislil, da so ujetniki pobegnili.

Toda Pavel je glasno zaklical: »Nič žalega si ne stori, saj smo vsi tukaj!« Zahteval je luč, planil noter in trepetaje padel pred Pavla in Sila; nato ju je peljal ven in rekel: »Gospoda, kaj naj storim, da se zveličam?« Ona pa sta rekla: »Veruj v Gospoda Jezusa in zveličal se boš ti in tvoja hiša.« In govorila sta Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. Še tisto uro ponoči ju je vzel s seboj ter jima izpral rane; in dal se je takoj krstiti on sam in vsi njegovi domači. Peljal ju je v hišo, jima postregel z jedjo in se z vso hišo veselil, da je prejel vero v Boga.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Zdaj odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: »Kam greš?« Ker sem vam pa to povedal, vam je žalost napolnila srce. Toda govorim vam resnico: za vas je dobro, da grem. Če ne odidem, Tolažnik namreč ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride, bo on prepričal svet o grehu, o pravičnosti in o sodbi; o grehu, ker vame ne verujejo; o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli; o sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.

Preljubi, vsakdo, ki veruje, da je Jezus – Kristus, je rojen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi roditelja, ljubi tudi tistega, ki je rojen iz njega. Iz tega spoznavamo, da ljubimo Božje otroke, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi. Kajti v tem je Božja ljubezen, da izpolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov. Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika, kakor njegov gospodar.