Božja beseda za soboto, 2. maja 2071

Tiste dni je število učencev naraščalo in Helenisti so začeli godrnjati zoper Hebrejce, češ da so pri vsakdanji strežbi zanemarjali njihove vdove. Dvanajsteri so sklicali zbor učencev in rekli: »Ne bilo bi prav, da bi mi opuščali Božjo besedo in oskrbovali mize. Izberite si torej, bratje, izmed sebe sedem mož, ki so na dobrem glasu, polni Duha in modrosti; nje bomo postavili za to opravilo, mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju nauka.«

Ta beseda je ugajala vsemu zboru in izvolili so Štefana, moža polnega vere in Svetega Duha, Filipa, Prohorja, Nikanorja, Timona, Parmena in Nikolaja, spreobrnjenca iz Antiohije; postavili so jih pred apostole in ti so molili ter položili nanje roke. Božja beseda se je širila in število učencev v Jeruzalemu je silno naraščalo; tudi veliko število duhovnikov je bilo veri poslušnih.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Radujte se, pravični, v Gospodu:

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Ko se je zvečerilo, so šli Jezusovi učenci k morju, stopili v čoln in se peljali na drugo stran morja, proti Kafarnáumu. Že se je bilo stemnilo in Jezus še ni prišel k njim, morje pa se je vzdigovalo, ker je pihal močan veter. Ko so prevozili nekako petindvajset ali trideset tečajev, so ugledali, da gre Jezus po morju in se bliža čolnu ter so se prestrašili. On jim je pa rekel: »Jaz sem, ne bojte se!« Radostno so ga torej vzeli v čoln in takoj je bil čoln pri kraju, kamor so pluli.

Preljubi, vsakdo, ki veruje, da je Jezus – Kristus, je rojen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi roditelja, ljubi tudi tistega, ki je rojen iz njega. Iz tega spoznavamo, da ljubimo Božje otroke, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi. Kajti v tem je Božja ljubezen, da izpolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Upaj v Gospoda in delaj dobro
pa boš prebival v deželi in užival varnost!
Imej veselje v Gospodu
in dal ti bo, česar si želi tvoje srce.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Izroči svojo pot Gospodu,
upaj vanj in on bo storil!
Dal bo, da zasije kakor luč tvoja pravičnost
in tvoja pravica kakor opoldanska jasnina.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Usta pravičnega govorijo modro
in njegov jezik pove, kar je prav;
postava njegovega Boga je v njegovem srcu
in njegovi koraki ne omahujejo.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov. Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika, kakor njegov gospodar.