Božja beseda za torek, 17. maja 2044

Tiste dni so iz Antiohije in Ikonija prišli Judje, pridobili zase množice in so Pavla kamnali ter ga vlekli iz mesta, misleč, da je mrtev. Ko pa so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto; drugega dne je z Barnabom odšel v Derbe. Ko sta tudi temu mestu oznanila evangelij in pridobila mnogo učencev, sta se vrnila v Listro, v Ikonij in v Antiohijo; potrjevala sta učence in jih opominjala, naj vztrajajo v veri. Rekla sta, da moramo po mnogih stiskah priti v Božje kraljestvo. Ko sta jim v vsaki Cerkvi po molitvi in postu postavila starešine, sta jih priporočila Bogu, v katerega so verovali.

Nato sta prehodila Pizidijo in prišla v Pamfilijo; in ko sta v Pergi oznanila Gospodovo besedo, sta stopila v Atalijo. Od tam sta odplula v Antiohijo, kjer sta se bila izročila Božji milosti za delo, ki sta ga dovršila. Ko sta prišla tja in zbrala Cerkev, sta poročala, koliko je Bog po njima storil in da je poganom odprl vrata vere. Precej dolgo sta se mudila med učenci.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Ko bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene.

Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več toliko govoril z vami, vladar sveta namreč prihaja. Meni sicer ne more nič; vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.