Berilo

Apostoli so veselo trpeli

Berilo iz apostolskih del (Apd 5,34-42)

Tiste dni je v zboru vstal neki farizej Gamaliel, učitelj postave, ki ga je spoštovalo vse ljudstvo. Ukazal je, naj apostole za nekaj časa odstranijo; nato jim je govoril: »Izraelci, dobro premislite, kaj hočete storiti s temi ljudmi. Kajti pred dnevi je vstal Teuda, ki je trdil, da je nekaj, in pridružilo se mu je kakih štiristo mož; toda bil je ubit in vsi, ki so ga poslušali, so se razkropili in so bili uničeni.

Za njim je ob času popisovanja vstal Juda iz Galileje in je potegnil ljudstvo za seboj; tudi njega je bilo konec in vsi, kateri so ga poslušali, so se razpršili.

Zato vam zdaj pravim: Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo; če je pa od Boga, jih ne boste mogli uničiti, da bi se kdaj ne izkazalo, da se borite proti Bogu.« In dali so se pregovoriti. Poklicali so torej apostole, jih pretepli in jim zabičali, naj ne govorijo v Jezusovem imenu, nato so jih izpustili. Ti pa so izpred velikega zbora odhajali veseli, da so bili vredni trpeti zasramovanje za Jezusovo ime. In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjati Jezusa Kristusa.

Psalm 27

Ps 27,1.4.13-14

Evangelij

Kristus nam daje kruha v obilju

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1-15)

Tisti čas je odšel Jezus na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja. Šla je pa za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik.

Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?« To je pa rekel, ker ga je skušal, saj je sam vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: »Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus pravi: »Velite ljudem sesti.« Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet tisoč po številu.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: »Poberite kosce, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so torej in napolnili dvanajst košar s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli. Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: »Ta je zares prerok, ki mora priti na svet.« Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.