Božja beseda za soboto, 16. maja 4764

Ko smo prišli v Rim, je bilo Pavlu dovoljeno stanovati zasebno, z vojakom, ki ga je stražil. Čez tri dni je sklical judovske prvake. Ko so se zbrali, jim je govoril: »Bratje, čeprav nisem storil ničesar zoper ljudstvo ali navade očetov, sem bil vendar kot ujetnik iz Jeruzalema izdan Rimljanom v roke. Ti so me zaslišali in hoteli oprostiti, ker ni bilo na meni nobene krivde, ki bi zaslužila smrt. Ker so Judje ugovarjali, sem bil prisiljen sklicati se na cesarja, vendar ne tako, kakor da bi imel jaz svoj narod v čem tožiti. Iz tega razloga torej sem vas poklical, da bi vas videl in nagovoril. Zaradi Izraelovega upanja namreč nosim to verigo.«

Celi dve leti je ostal v najetem stanovanju in je sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je Božje kraljestvo in učil o Gospodu Jezusu Kristusu z vso srčnostjo in brez ovire.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Gospod je v svojem svetem templju.

Gospodov prestol je v nebesih.

Njegove oči gledajo,

njegovi pogledi preiskujejo človeške otroke.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Gospod presoja pravičnega in brezbožnega,

kdor ljubi krivico, tega sovraži.

Gospod je pravičen, ljubi pravičnost;

pravični bodo gledali njegovo obličje.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Tisti čas se je Peter obrnil in je videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in ki se mu je pri večerji naslonil na prsi ter vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko je torej Peter tega videl, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je odgovoril: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hôdi za menoj!«

Raznesla se je torej govorica med brati, da oni učenec ne umrje. A Jezus mu ni rekel: »Ne umrje,« ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to?« To je tisti učenec, ki o tem pričuje in je to napisal; in vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati.

Bratje in sestre, v vsem se izkazujemo kot Božji služabniki, v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih, v prečutih nočeh, v postih; s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehlinjeno ljubeznijo; z oznanjevanjem resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravice v desni in levi; v časti in nečasti, pri slabem in dobrem glasu; kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor nepoznani in vendar znani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor stepeni, in vendar ne usmrčeni; kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, in vendar imamo vse.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Bodi mi zavetna skala, o Bog,

utrjen grad, da me rešiš!

Ti si moja skala in moj grad,

zaradi svojega imena me boš peljal in ravnal.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

V tvoje roke izročam svojega duha,

rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Jaz zaupam v Gospoda.

Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,

reši me v svoji milosrčnosti!

Varuješ me z varstvom svojega obličja

pred zaroto mojih nasprotnikov.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan.