Božja beseda za torek, 16. maja 2079

Tisti, kateri so se razkropili zaradi preganjanja, ki je bilo nastalo ob Štefanovem času, so prišli do Fenicije in Cipra in Antiohije; vendar nauka niso oznanjali nikomur drugemu kakor le Judom. Bilo pa je med njimi nekaj mož s Cipra in iz Cirene, ki so po prihodu v Antiohijo tudi Grkom oznanjali blagovest o Gospodu Jezusu. Gospodova roka je bila z njimi in veliko število jih je verovalo ter se spreobrnilo h Gospodu.

Prišel je pa glas o tem do jeruzalemske cerkve in poslali so Barnaba v Antiohijo. Ko je ta prišel in videl Božjo milost, se je razveselil in je opominjal vse, naj z odločnim srcem vztrajajo v Gospodu; kajti bil je odličen mož in poln Svetega Duha in vere. In pridružila se je Gospodu velika množica.

Nato je odšel v Tarz po Savla in ko ga je našel, ga je vzel s seboj v Antiohijo. Celo leto sta bila skupaj v tej občini in učila sta veliko množico, in najprej so v Antiohiji učence imenovali kristjane.

Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bila je zima in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebreniku. Obstopili so ga Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam odkrito!« Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verujete. O meni pričajo dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac.

Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj. Jaz jim dam večno življenje: in ne bodo se pogubile nikoli in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji ko vse; in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«

Bratje in sestre, v vsem se izkazujemo kot Božji služabniki, v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih, v prečutih nočeh, v postih; s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehlinjeno ljubeznijo; z oznanjevanjem resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravice v desni in levi; v časti in nečasti, pri slabem in dobrem glasu; kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor nepoznani in vendar znani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor stepeni, in vendar ne usmrčeni; kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, in vendar imamo vse.

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan.