Božja beseda za četrtek, 16. novembra 2045

V modrosti je duh: razumen, svet, edin, mnogoter, tanek, gibčen, prešinjajoč, neomadeževan, jasen, nedotakljiv, dobroljuben, bistroumen, nepremagljiv, dobrotljiv, človekoljuben, trden, veren, brezskrben, vsega zmožen, vse nadzirajoč in prešinjajoč vse duhove: razumne, čiste in najtanjše. Prožnejša od vsega, kar se giblje, je modrost; zaradi svoje čistosti prodira in prešinja vse. Ona je dih Božje moči, čist izliv veličastva Vsemogočnega; zato ne vdere vanjo nič omadeževanega. Saj je odsvit večne

Luči, brezmadežno ogledalo Božje dejavnosti, podoba njegove dobrote. Čeprav je ena, premore vse, in dasi ostane v sebi, se obnavlja. Od roda do roda prehaja v svete duše in jih napravlja za Božje prijatelje in preroke. Bog ne ljubi ničesar razen njega, ki prebiva z modrostjo. Ta je namreč lepša ko sonce in kakor vsa razvrstitev zvezd; če se primerja z lučjo, jo prekosi. Zakaj za njo nastopi noč, modrosti pa ne premaga hudobija. Sega pa z močjo od kraja do kraja in z voljnostjo ureja vse.

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost, tudi ne bodo govorili: ›Glej, tu je!‹ ali ›Tam je!‹ Zakaj, glejte, Božje kraljestvo je med vami.« Učencem pa je rekel: »Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. In porekó vam: ›Glejte, tukaj je, glejte, tam je.‹ Ne hodite in ne begajte za njim! Kajti kakor blisk, ko se zabliska, posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan. Poprej pa mora veliko trpeti in biti zavržen po tem rodu.