Božja beseda za petek, 15. maja 4933

Ko je Pavel prišel v Antiohijo v Pizidiji, je v shodnici govoril: Možje bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in kar je bogaboječih med vami: nam je poslana beseda odrešenja. Tisti namreč, ki prebivajo v Jeruzalemu in njih poglavarji, Jezusa niso spoznali in so s svojo sodbo dopolnili besede prerokov, ki se berejo vsako soboto. Čeprav niso našli nobene smrti vredne krivde, so od Pilata zahtevali, naj ga da usmrtiti. Ko pa so dopolnili vse, kar je o njem pisano, so ga sneli s križa in položili v grob.

Toda Bog ga je obudil od mrtvih; več dni se je prikazoval tem, ki so bili prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem, in ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanjamo, da je Bog obljubo, ki je bila dana očetom, spolnil našim otrokom s tem, da je obudil Jezusa, kakor je zapisano tudi v drugem psalmu: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše srce naj se ne vznemirja. Vérujete v Boga, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam prostor pripravim, in če odidem in vam prostor pripravim, bom zopet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.«

Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«