Božja beseda za soboto, 15. oktobra 4755

Bratje, Abrahamu ali njegovemu potomstvu je bila dana obljuba, da bo dedič sveta, ne zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti iz vere. Zato »iz vere«, da je »po milosti«, da je obljuba zagotovljena za vse potomstvo, ne samo potomstvo iz postave, ampak tudi iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, kakor je pisano: »Za očeta mnogih narodov sem te postavil« pred njim, kateremu je veroval, pred Bogom, ki oživlja mrtve, in to, kar ne biva, kliče, da biva. Proti upanju je upal in veroval, da postane oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Tako bo s tvojim potomstvom.«

Odpev: »Gospod se vedno spominja svoje zaveze.«

O zarod njegovega služabnika Abrahama,

sinovi njegovega izvoljenca Jakoba!

On je Gospod, naš Bog;

njegove sodbe veljajo po vsej zemlji.

Odpev: »Gospod se vedno spominja svoje zaveze.«

Na veke se spominja svoje zaveze,

obljube, ki jo je določil za tisoč rodov,

zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom,

prisege, ki jo je dal Izaku.

Odpev: »Gospod se vedno spominja svoje zaveze.«

Spominjal se je svoje svete besede,

ki jo je dal Abrahamu, svojemu služabniku;

izpeljal je svoje ljudstvo v veselju,

svoje izvoljence ob radostnih vzklikih.

Odpev: »Gospod se vedno spominja svoje zaveze.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice, pred urade in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete.

Odpev: »Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru?«

Kdor hodi brez madeža in dela pravično,

misli prav v svojem srcu in ne obrekuje z jezikom,

kdor svojemu bližnjemu nič hudega ne stori.

Odpev: »Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru?«

Kdor ne zasramuje svojega soseda;

kdor ničvredneža ne ceni,

časti pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Odpev: »Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru?«

Kdor tudi sebi v škodo ne spreminja prisege,

svojega denarja ne posoja oderuško

in zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine.

Odpev: »Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru?«

Tisti čas je prišel Jezus v Betanijo in neka žena z imenom Marta ga je sprejela. Ta je imela sestro z imenom Marija, ki je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila samo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izbrala najboljši del, ki ji ne bo vzet.«