Božja beseda za torek, 14. avgusta 2046

Gospod mi je rekel: »Ti, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri svoja usta in jej, kar ti dam!« Pogledal sem, in glej, roka se je stegnila k meni, in v njej je bil knjižni zvitek. Razvil ga je pred menoj; bil je popisan na prednji in zadnji strani. Na njem je bilo zapisano: »Žalovanje, vzdihovanje in gorjé.«

Rekel mi je: »Sin človekov, jej, kar tu najdeš; jej ta zvitek, potem pojdi in govôri Izraelovi hiši!« Odprl sem svoja usta in dal mi je jesti ta zvitek. Rekel mi je: »Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem!« Použil sem ga in bil je v mojih ustih sladek kot med. Nato mi je rekel: »Sin človekov, napoti se in pojdi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami!«

Odpev: »Ljubim Božjo postavo.«

Življenja po tvojih odredbah se veselim

kot največjega bogastva.

Tvoje odredbe so moje veselje,

in tvoji zakoni so moji svetovalci.

Odpev: »Ljubim Božjo postavo.«

Rajši imam tvojo postavo,

kakor tisoče zlata in srebra.

Kako sladki so mi tvoji izreki,

bolj ko med mojim ustom.

Odpev: »Ljubim Božjo postavo.«

Tvoje odredbe so moja dediščina na veke,

ker so veselje mojega srca.

Usta odpiram in vdihavam,

ko hrepenim po tvojih ukazih.

Odpev: »Ljubim Božjo postavo.«

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.

Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.

Preljubi, vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja. Na tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni dati življenje za brate. Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti v njem Božja ljubezen? Otroci moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Kaj naj povrnem Gospodu

za vse dobro, kar mi je storil?

Kelih odrešenja bom dvignil

in klical bom ime Gospodovo.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Dragocena je v očeh Gospodovih

smrt njegovih zvestih.

Tvoj služabnik sem, sin tvoje dekle,

moje vezi si raztrgal.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Zato ti bom daroval zahvalno daritev,

klical bom ime Gospodovo.

Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil

pred vsem njegovim ljudstvom.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, ako izvršujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, zakaj služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in postavil, da pojdete in obrodite sad in vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.