Božja beseda za ponedeljek, 14. avgusta 2045

Mojzes je govoril ljudstvu: »Izrael, kaj terja sedaj od tebe Gospod, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in da služiš Gospodu, svojemu Bogu z vsem srcem in vso dušo, s tem, da spolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro!

Glej, nebo in nebes nebesa in zemlja in vse, kar je na njej, je last Gospoda, tvojega Boga. Vendar se je Gospod nagnil samo k tvojim očetom, da bi jih ljubil ter za njimi izvolil njihov zarod, to je vas, izmed vseh ljudstev do današnjega dne.

Obrežite torej svoje neobrezano srce in ne bodite več trdovratni! Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, véliki, mogočni in strašni Bog, ki ne pozna pristranosti in ne sprejema podkupnine, ki siroti in vdovi pomaga do pravice in ljubi tujca ter mu daje živeža in obleke. Ljubite torej tujca! Bili ste namreč tujci v egiptovski deželi.

Boj se Gospoda, svojega Boga, njemu služi, njega se drži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja slava, on je tvoj Bog, ki ti je storil one velike in strašne reči, ki si jih videl. Sedemdeset oseb je bilo tvojih očetov, ko so šli v Egipt, sedaj pa te je Gospod, tvoj Bog, pomnožil kakor zvezde na nebu.«

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Preljubi, vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja. Na tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni dati življenje za brate. Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti v njem Božja ljubezen? Otroci moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, ako izvršujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, zakaj služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in postavil, da pojdete in obrodite sad in vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.