Božja beseda za ponedeljek, 14. avgusta 2028

Peti dan meseca, v petem letu izgnanstva kralja Joahina, je prišla Gospodova beseda Ezekijelu, Buzijevemu sinu, duhovniku, v kaldejski deželi ob reki Kobaru. Tam je prišla Gospodova roka nadenj. Videl sem, in glej: od severa je privršel vihar z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja. Svetlobni sijaj ga je obdajal, in iz njegove notranjosti se je svetilo kakor škrlat iz sredine ognja. V njegovi sredi so bile postave, podobne štirim živim bitjem. Slišal sem šum njih perutnic, kakor šumenje velikih vodá, kakor grom Vsemogočnega; ko so šla, je bilo glasno šumenje kakor hrup vojske; ko so stala, so pobešala svoje perutnice. Slišalo se je šumenje …

Vrh nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor bleščeč škrlat, kar je bilo videti kakor ogenj naokrog, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzgor. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzdol, sem videl nekaj kakor ogenj, in svetloba je bila okoli njega. Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz.

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Hvalite Gospoda z nebes,

hvalite ga na višavah!

Hvalite ga vsi njegovi angeli,

hvalite ga vse njegove nebesne vojske.

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Kralji zemlje in vsa ljudstva,

knezi in vsi sodniki na zemlji;

mladeniči in mladenke,

starčki in otroci!

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Naj hvalijo Gospodovo ime,

ker le njegovo ime je vzvišeno,

njegovo veličastvo sega

nad zemljo in nebo!

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Dvignil je moč svojemu ljudstvu,

ponos za vse njegove svete,

Izraelove sinove,

za ljudstvo, ki mu je blizu.

Odpev: »Nebo in zemlja sta polna Božje slave.«

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Preljubi, vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja. Na tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni dati življenje za brate. Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti v njem Božja ljubezen? Otroci moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Kaj naj povrnem Gospodu

za vse dobro, kar mi je storil?

Kelih odrešenja bom dvignil

in klical bom ime Gospodovo.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Dragocena je v očeh Gospodovih

smrt njegovih zvestih.

Tvoj služabnik sem, sin tvoje dekle,

moje vezi si raztrgal.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Zato ti bom daroval zahvalno daritev,

klical bom ime Gospodovo.

Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil

pred vsem njegovim ljudstvom.

Odpev: »Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, ako izvršujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, zakaj služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in postavil, da pojdete in obrodite sad in vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.