Božja beseda za soboto, 14. julija 2029

Berilo

Jožef opozarja brate na Božje obljube

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 49,29-33;50,15-25)

Tiste dni je Jakob naročil svojim sinovom: »Pridružujem se svojemu ljudstvu; pokopljite me pri mojih očetih, v votlini, ki je na polju Hetejca Efrona; v votlini, ki je na polju Makpeli, nasproti Mambri, v kanaanski deželi, na zemljišču, ki ga je Abraham kupil od Hetejca Efrona za grobišče! Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko in tam sem pokopal Lijo.« To je polje z votlino, ki je bilo pridobljeno od Hetejcev. Ko je Jakob nehal dajati naročila svojim sinovom, je dejal svoje noge nazaj na posteljo, potem je umrl in bil pridružen svojemu ljudstvu. Tedaj so se Jožefovi bratje bali zaradi očetove smrti in so govorili: »Kaj, če bi nas Jožef sovražil in nam res povrnil vse hudo, kar smo mu storili!« In dali so Jožefu sporočiti: »Tvoj oče je pred smrtjo tole naročil: Tako recite Jožefu: ›Odpusti vendar hudodelstvo svojih bratov in njihov greh, da so ti hudo storili!‹ Zdaj odpusti, prosimo, hudodelstvo častilcev Boga tvojega očeta!« Jožef se je zjokal, ko so mu to sporočili. Tedaj so šli njegovi bratje sami tja, se vrgli pred njegovo obličje in rekli: »Glej, tvoji sužnji smo!« Jožef pa jim je rekel: »Ne bojte se! Ali sem mar jaz na Božjem mestu? Vi ste sicer namerjali hudo zoper mene, Bog pa je to obrnil na dobro, da izvrši to, kar se danes vidi: da ohrani pri življenju mnogo ljudi. Zdaj torej se nikar ne bojte! Jaz bom skrbel za vas in vaše otroke!« Tako jih je tolažil in spodbujal k pogumu. Jožef je prebival v Egiptu, on in družina njegovega očeta. Živel pa je Jožef sto deset let.

Videl je Efraimove sinove do tretjega roda; tudi sinovi Manasejevega sina Mahirja so se rodili Jožefu na kolena. Potem je rekel Jožef svojim bratom: »Jaz bom umrl. Bog pa vas bo gotovo obiskal in vas popeljal iz te dežele v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.« In Jožef je zaprisegel Izraelove sinove z besedami: »Gotovo vas bo Bog obiskal; odnesite takrat moje kosti od tod!«

Psalm 105

Ps 105,1-2.3-4.6-7

Evangelij

Telesnih sovražnikov se ni treba bati

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,24-33)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika kakor njegov gospodar. Če so hišnega gospodarja imenovali Beelzebula, koliko bolj bodo njegove domače! Ne bojte se ljudi. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in tajnega, kar bi se ne zvedelo. Kar vam pravim v temi, povejte o belem dnevu, in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In ne eden izmed njih ne pade na tla brez vašega Očeta. Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi.

Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.