Božja beseda za ponedeljek, 14. maja 2046

Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, razkropljenim dvanajsterim rodovom: pozdrav! V zgolj veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preskušnje, ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost. Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali. Ako pa kdo izmed vas nima modrosti, naj jo prosi od Boga, ki vsem daje iskreno in brez oponašanja, in mu bo dana. Prosi naj pa v veri in naj nič ne dvomi. Kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Naj pač tak človek ne misli, da bo od Gospoda kaj prejel, človek z dvema dušama, nestanoviten na vseh svojih potih. Hvali naj se pa siromašni brat s svojo visokostjo, bogati pa s svojim ponižanjem, ker bo minil kakor cvetlica v travi. Vzide namreč sonce z vročino in travo posuši in cvetlica v njej uvene in lepota njene podobe premine. Tako bo tudi bogatin zvenel na svojih potih.

Odpev: »Gospod, usmili se me in bom živel.«

Preden sem bil ponižan, sem blodil,

zdaj pa se držim tvoje besede.

Ti si dober in dobrotljiv,

uči me svojih zapovedi.

Odpev: »Gospod, usmili se me in bom živel.«

Dobro je zame, da sem bil ponižan,

da se naučim tvojih zapovedi.

Boljša mi je postava tvojih ust,

kakor tisoči zlata in srebra.

Odpev: »Gospod, usmili se me in bom živel.«

Vem, da so tvoji sklepi pravični,

in da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži,

kakor si obljubil svojemu služabniku!

Odpev: »Gospod, usmili se me in bom živel.«

Tisti čas so prišli farizeji ter se začeli prepirati z Jezusom: zahtevali so od njega znamenje z neba, da so ga skušali. Iz globočine srca vzdihne ter pravi: »Kaj hoče ta rod imeti znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu se ne bo dalo znamenje.« In pustil jih je, stopil zopet v čoln in se odpeljal na drugo stran.

Bratje in sestre, ko je nastopíla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinóvljenje. Ker pa ste sinôvi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi,

razjásni svoje obličje nad nami!

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji,

vsi narodi tvoje odrešenje.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

Veselijo in radujejo naj se narodi,

ker sodiš ljudstva pravično

in vodiš narode na zemlji.

O Bog, slavijo naj te ljudstva.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

O Bog, slavijo naj te ljudstva,

slavijo naj te vsa ljudstva.

Bog nas blagoslavlja,

naj ga častijo vsi konci zemlje.

Odpev: »O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi!«

Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.