Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 17,5-8)
Tako govorí Gospod: »Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda. Je kakor suh grm v pustinji; ko pride kaj dobrega, tega ne vidi. Prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.
Blagoslovljen pa mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki stéza svoje korenine k potoku. Ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.«
Odpev:
»Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«
Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih,
ki ne stopa na pot grešnikov,
temveč se veseli v Gospodovi postavi
in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.
Odpev:
»Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«
Je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah,
ki daje sad ob svojem času
in mu listje ne ovene;
karkoli dela, dobro uspeva.
Odpev:
»Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«
Ni pa tako s krivičnimi:
so kakor pleve, ki jih veter raznaša.
Zakaj Gospod pozna pot pravičnih,
pot krivičnih pa vodi v pogubo.
Odpev:
»Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 15,12.16-20)
Bratje in sestre, če se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, ni vstajenja mrtvih? Če torej mrtvi ne morejo vstati, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.
Lk 6,23
Aleluja
Aleluja, Razveselite se in vriskajte od sreče, govorí Gospod, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Aleluja.
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 6,17.20-26)
Tisti čas je Jezus šel z dvanajsterimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!«
Papežev molitveni namen za maj 2026
DA BI VSI IMELI DOVOLJ HRANE
Molimo za to, da bi vsi ljudje, od velikih pridelovalcev do zadnjih uporabnikov, imeli dovolj kakovostne hrane in da hrane ne bi zavrgli.
Svetnik za vsak dan
Sv. Valentin
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.
Angel Gospodov, nedelja, 17. februar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij (prim. Lk 6,17.20-26) nam predstavi blagre po verziji sv. Luka. Besedilo je oblikovano v štiri blagre in v štiri svarila, izražena z izrazom »gorje vam«. S temi močnimi in učinkovitimi besedami nam Jezus odpre oči, da vidimo z njegovim pogledom onkraj videza, onkraj površinskosti in nas uči, da naj razločujemo situacije z očmi vere.
Jezus razglasi za blažene uboge, lačne, žalostne, preganjane in posvari tiste,
…
Angel Gospodov, nedelja, 17. februar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij (prim. Lk 6,17.20-26) nam predstavi blagre po verziji sv. Luka. Besedilo je oblikovano v štiri blagre in v štiri svarila, izražena z izrazom »gorje vam«. S temi močnimi in učinkovitimi besedami nam Jezus odpre oči, da vidimo z njegovim pogledom onkraj videza, onkraj površinskosti in nas uči, da naj razločujemo situacije z očmi vere.
Jezus razglasi za blažene uboge, lačne, žalostne, preganjane in posvari tiste, ki so bogati, siti, ki se smejijo, ki jih ljudje hvalijo. Razlog za te paradoksne blagre je v dejstvu, da je Bog blizu tistim, ki trpijo in da posreduje pri osvoboditvi iz te njihove sužnosti. Jezus to vidi, vidi resničnost blagra onkraj negativne resničnosti. Prav tako pa je »gorje vam« namenjen tistim, ki so danes dobro, da bi jih prebudil iz njihove nevarne prevare sebičnosti ter bi jih oprl za logiko ljubezni, dokler je še čas.
Današnji evangeljski odlomek nas torej vabi, da razmislimo o globokem pomenu tega, da imamo vero, ki je v popolnem zaupanju Gospodu. Gre za to, da premagamo svetne malike in odpremo srce živemu in pravemu Bogu. Samo on lahko da našemu bivanju tisto tako želeno polnost, ki jo je tako težko doseči.
Bratje in sestre, veliko jih je namreč tudi dandanes, ki se razglašajo za delivce sreče. Pridejo in obljubljajo uspeh v kratkem času, veliki zaslužek na dosego roke, magične rešitve vsakršnega problema in tako naprej. In tu zelo z lahkoto lahko zdrsnemo, ne da bi se zavedali, da je greh proti prvi zapovedi, torej malikovalstvo, ko se Boga zamenja za malika. Malikovalstvo in maliki se zdi, da so iz nekega drugega časa, a so v resnici v vseh časih, tudi danes, saj opišeta bolje nekatere sodobne drže, kot številne sociološke analize.
Zaradi tega nam Jezus odpira oči za resničnost. Poklicani smo za srečo, da smo blaženi in to postanemo od sedaj naprej v meri, s kolikšno se postavimo na Božjo stran, na stran njegovega kraljestva, na stran tistega, kar ni kratkotrajno, ampak traja za večno življenje. Srečni smo, če se prepoznamo pomoči potrebne pred Bogom. To je zelo pomembno, Gospod, to potrebujem in če smo kot On in z Njim blizu ubogim, žalostnim in lačnim. Tudi mi smo pred Bogom ubogi, žalostni in lačni. Sposobni veselja postanemo vsakokrat, ko iz posedovanja dobrin tega sveta ne delamo malikov, katerim pod ceno prodamo svojo dušo, temveč smo jih sposobni podeliti jih s svojimi brati. Glede tega nas danes bogoslužje ponovno vabi, da se vprašamo in napravimo resnico v svojem srcu.
Jezusovi blagri so odločilno sporočilo, ki nas spodbuja priganja, da ne postavljamo svojega zaupanja v materialne in minljive stvari, da ne iščemo sreče pri prodajalcih megle, ki so tolikokrat prodajalci smrti in izvedencih prevar. Gospod nam pomaga odpreti oči, da si pridobimo bolj prodoren pogled na resničnost, da se varujemo kronične kratkovidnosti, s katero nas posvetni duh okužuje. Njegova paradoksna beseda nas pretrese in nam da to, da prepoznamo kaj nas v resnici bogati, nasiti, nam da veselje in dostojanstvo. Skratka tisto, kar daje v resnici smisel in polnost našemu življenju.
Devica Marija naj nam pomaga z oprtim razumom in srcem prisluhniti temu evangeliju, da bo v našem življenju obrodil sad in bomo postali pričevalci sreče, ki ne razočara. Ta Božja sreča nikoli ne razočara.
Origen pravi: »S tem ko se je Jezus ozrl v nebesa, je povabil svoje poslušalce naj oni povzdignejo svojo misel«. Lukov evangelij nadaljuje, kakor to pravi Didahe, Nauk dvanajstih apostolov, »katehetsko izročilo dveh poti: poti življenja in poti smrti.« Didahe takole pravi: »Dve poti sta: pot življenja in pot smrti. Razloček med tema dvema potema pa je velik. To je pot življenja: prvič, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugič, svojega bližnjega kakor sam sebe. In česar nočeš,
…
Origen pravi: »S tem ko se je Jezus ozrl v nebesa, je povabil svoje poslušalce naj oni povzdignejo svojo misel«. Lukov evangelij nadaljuje, kakor to pravi Didahe, Nauk dvanajstih apostolov, »katehetsko izročilo dveh poti: poti življenja in poti smrti.« Didahe takole pravi: »Dve poti sta: pot življenja in pot smrti. Razloček med tema dvema potema pa je velik. To je pot življenja: prvič, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugič, svojega bližnjega kakor sam sebe. In česar nočeš, da bi kdo storil tebi, tudi ti drugemu ne delaj. Nauk teh besed pa je tale: Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za svoje sovražnike in se postite za tiste, ki vas preganjajo. Kakšno zasluženje je, če ljubite tiste, ki vas ljubijo? Ali ne delajo tega tudi pogani? Vi pa ljubite tiste, ki vas sovražijo in ne boste imeli sovražnika. Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo in boš popoln. Ako ti kdo vzame plašč, mu daj še suknjo. Ako te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Ako ti kdo vzame, kar je tvoje, ne terjaj nazaj – tega tudi ne moreš. Daj vsakemu, ki te prosi in ne zahtevaj povračila. Oče namreč hoče, da se od njegovih darov vsem daje.« Sv. Ambrož in sv. Avguštin pravita, da je Luka povzel osem blagrov v štiri. Lukovi bralci naj bi tako in sedaj začeti gledati onkraj samih sebe Njega, sina človekovega ki je postal za njih ubog, ki je za njih trpel v puščavi lakoto, ki je za njih jokal nad Jeruzalemom, ko je vstopal vanj, ki je nase sprejel njihovo sovraštvo, žalitve in zapuščenost, ki je bil izgnan in križan zunaj Jeruzalema. Kristusovo očitanje glede bogastva je namenjeno tistim, ki ne vedo, kako naj pravično uporabljajo svoje dobrine. Tisti, ki objokujejo svoje grehe, so tisti, ki imajo lakoto po pravičnosti. Jok je potreba, smeh pa je koristen za modrost.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Zadnji blagor predstavlja podobne teme, torej s strani uradne vere zavrnitev ali sprejem tistih, ki pridigajo evangelij in so zaradi Jezusa preganjani.« Sv. Gregor Niški pojasnjuje: »Kristjani trpijo, ker je tudi Jezus Kristus trpel. Gospod namreč opisuje veselje učencev med bridkostmi, saj preganjanje pride prav, je veselje in zagotovilo za nebeške zaklade.« Origen še dodaja: »Jezus prikliče v spomin tiste preroke, ki jih je to zadelo in so prenašali enako trpljenje zaradi kraljestva in apostole, ki so se razveselili, da so lahko trpeli za Kristusa.« Sv. Janez Krizostom poudarja, da »krepostno življenje po Kristusovem zgledu, ne bo vedno od vseh hvaljeno, saj se človeški nagon upira temu stilu življenja.«
Dragi bratje in sestre, bogoslužno leto je velika pot vere, ki jo Cerkev prehodi pod vodstvom Device Matere Marije. Na nedelje časa med letom se letos na tej poti vrstijo odlomki iz Lukovega evangelija, ki nas danes pospremi na »raven kraj« (prim. Lk 6,17), kjer se je Jezus ustavil z dvanajsterimi in kjer se je zbrala množica učencev in drugih ljudi, ki so ga prišli iz različnih krajev poslušat. V takšen okvir je postavljeno oznanilo »blagrov« (prim. Lk 6,20-26;
…
Dragi bratje in sestre, bogoslužno leto je velika pot vere, ki jo Cerkev prehodi pod vodstvom Device Matere Marije. Na nedelje časa med letom se letos na tej poti vrstijo odlomki iz Lukovega evangelija, ki nas danes pospremi na »raven kraj« (prim. Lk 6,17), kjer se je Jezus ustavil z dvanajsterimi in kjer se je zbrala množica učencev in drugih ljudi, ki so ga prišli iz različnih krajev poslušat. V takšen okvir je postavljeno oznanilo »blagrov« (prim. Lk 6,20-26; prim. Mt 5,1-12). Jezus se je ozrl po svojih učencih in rekel: »Blagor vam, ubogi… Blagor vam, ki ste zdaj lačni… Blagor vam, ki zdaj jokate… Blagor vam, kadar bodo ljudje… vaše ime zavrgli zaradi mene. Zakaj jih razglasi za blažene? Ker bo Božja pravičnost storila tako, da bodo ti nasičeni, veseli, odškodovani vsake lažne obtožbe, torej na kratko, ker jih je že od sedaj sprejel v svoje kraljestvo. Blagri namreč temeljijo na dejstvu, da obstaja božanska pravičnost, ki povzdigne tistega, ki je bil po krivem ponižan in poniža tistega, ki se je poviševal (prim. Lk 14,11). Kajti evangelist Luka po štirih »blagor vam« dodaja štiri svarila: »Toda gorje vam, bogataši… Gorje vam, ki ste zdaj siti… Gorje vam, ki se zdaj smejete… Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas«, kajti, kot je trdil Jezus, se bodo stvari prevrnile na glavo, da bodo zadnji postali prvi in prvi zadnji (prim. Lk 13,30).
Avdio posnetek dnevne Božje besede
Misli papeža Frančiška
Komentar cerkvenih očetov
Misli Benedikta XVI.