Božja beseda za petek, 13. junija 2031

Bratje in sestre, zaklad imamo v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu. Vedno namreč nas, ki živimo, izdajajo v smrt zaradi Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem telesu. Zatorej v nas deluje smrt, v vas pa življenje.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Odpev: »Gospod, tebe bom hvalil.«

Zaupal sem, tudi ko sem rekel: »Zelo sem stiskan«.

V svojem strahu sem rekel:

»Vsak človek je varljiv!«

Kako naj povrnem Gospodu, kar mi je dobrega storil?

Odpev: »Gospod, tebe bom hvalil.«

Dragocena je v Gospodovih očeh

smrt njegovih svetih.

O Gospod, tvoj hlapec sem,

tvoj hlapec, sin tvoje dekle.

Odpev: »Gospod, tebe bom hvalil.«

Daroval ti bom hvalno daritev

in bom klical Gospodovo ime.

Spolnil bom svoje obljube Gospodu

pred vsem njegovim ljudstvom.

Odpev: »Gospod, tebe bom hvalil.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj‹. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda žensko, da jo poželi, je že prešuštvoval z njo v svojem srcu. Ako te tvoje desno oko pohujšuje, ga izderi in vrzi od sebe; zakaj bolje je zate, da je izgubljen eden tvojih udov, kakor da bi bilo celo telo vrženo v pekel. In ako te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe; zakaj bolje je zate, da je izgubljen eden tvojih udov, kakor da bi prišlo celo telo v pekel.

Rečeno je bilo: ›Kdor se loči od svoje žene, naj ji da ločitveni list.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se od svoje žene loči – razen če se zaradi nečistovanja –, je kriv, da ona prešuštvuje; in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«

Duh vsemogočnega Gospoda je nad menoj, ker me je Gospod pomazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ponižnim, da ozdravim potrte v srcu, da oznanim jetnikom prostost in zvezanim rešenje, da okličem leto Gospodove milosti, dan maščevanja našega Boga, da potolažim vse žalujoče, da dam na Sionu žalujočim kot dar venec namesto pepela, olje veselja namesto žalnega ogrinjala, hvalospev namesto obupa.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Zaželeni so bolj kot zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so kot med

in strd iz satovja.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹«