Božja beseda za torek, 13. junija 2028

Potok, ob katerem se je skrival prerok Elija, je čez nekaj časa usahnil, ker v deželi ni bilo dežja. Tedaj je Eliju prišla Gospodova beseda: »Vstani in pojdi v Sarepto pri Sidonu in tam ostani! Zapovedal sem tam neki vdovi, da te preživi.« Vstal je torej in šel v Sarepto.

Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Poklical jo je in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« Ko je šla, da bi prinesla, je zaklical za njo: »Prinesi mi, prosim, tudi grižljaj kruha s seboj!« Odgovorila je: »Kakor resnično živi Gospod, tvoj Bog, nimam nič pečenega, ampak samo peščico moke v loncu in malo olja v vrču. Glej, naberem malo drv, da pojdem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova jedla in potem umrla.« Elija ji je rekel: »Ne boj se! Pojdi in stori, kakor si rekla! Vendar naredi iz tega najprej kolaček meni in mi ga prinesi, sebi in svojemu sinu pa ga naredi potem! Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ,Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dneva, ko bo Gospod dal dežja na zemljo.'«

Šla je in storila po Elijevi besedi. In imeli so jesti, ona, on in njena hiša, dolgo časa. Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo po Gospodovi besedi, ki jo je govoril po Eliju.

Odpev: »Razjasni svoj obraz nad nami.«

Pravični Bog, usliši me, ko kličem,

saj si mi v stiski pomagal;

usmili se me in usliši mojo molitev!

Ljudje, zakaj ste zakrknjeni in iščete laž?

Odpev: »Razjasni svoj obraz nad nami.«

Gospod me usliši, ko kličem k njemu.

Trepetajte in nikar ne grešite,

premislite v svojem srcu,

na svojih ležiščih, in umolknite!

Odpev: »Razjasni svoj obraz nad nami.«

Mnogi govorijo: »Kdo nam da videti srečo?«

Gospod, razjasni svoj obraz nad nami!

Dal si mi v srce večje veselje,

kakor ob času obilice žita in vina.

Odpev: »Razjasni svoj obraz nad nami.«

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Duh vsemogočnega Gospoda je nad menoj, ker me je Gospod pomazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ponižnim, da ozdravim potrte v srcu, da oznanim jetnikom prostost in zvezanim rešenje, da okličem leto Gospodove milosti, dan maščevanja našega Boga, da potolažim vse žalujoče, da dam na Sionu žalujočim kot dar venec namesto pepela, olje veselja namesto žalnega ogrinjala, hvalospev namesto obupa.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Zaželeni so bolj kot zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so kot med

in strd iz satovja.

Odpev: »Vpričo narodov je Bog razodel svojo pravičnost.«

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹«