Božja beseda za soboto, 12. maja 4525

Ko smo prišli v Rim, je bilo Pavlu dovoljeno stanovati zasebno, z vojakom, ki ga je stražil. Čez tri dni je sklical judovske prvake. Ko so se zbrali, jim je govoril: »Bratje, čeprav nisem storil ničesar zoper ljudstvo ali navade očetov, sem bil vendar kot ujetnik iz Jeruzalema izdan Rimljanom v roke. Ti so me zaslišali in hoteli oprostiti, ker ni bilo na meni nobene krivde, ki bi zaslužila smrt. Ker so Judje ugovarjali, sem bil prisiljen sklicati se na cesarja, vendar ne tako, kakor da bi imel jaz svoj narod v čem tožiti. Iz tega razloga torej sem vas poklical, da bi vas videl in nagovoril. Zaradi Izraelovega upanja namreč nosim to verigo.«

Celi dve leti je ostal v najetem stanovanju in je sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je Božje kraljestvo in učil o Gospodu Jezusu Kristusu z vso srčnostjo in brez ovire.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Gospod je v svojem svetem templju.

Gospodov prestol je v nebesih.

Njegove oči gledajo,

njegovi pogledi preiskujejo človeške otroke.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Gospod presoja pravičnega in brezbožnega,

kdor ljubi krivico, tega sovraži.

Gospod je pravičen, ljubi pravičnost;

pravični bodo gledali njegovo obličje.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Tisti čas se je Peter obrnil in je videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in ki se mu je pri večerji naslonil na prsi ter vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko je torej Peter tega videl, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je odgovoril: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hôdi za menoj!«

Raznesla se je torej govorica med brati, da oni učenec ne umrje. A Jezus mu ni rekel: »Ne umrje,« ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to?« To je tisti učenec, ki o tem pričuje in je to napisal; in vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati.

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Bodi mi zavetna skala, o Bog,

utrjen grad, da me rešiš!

Ti si moja skala in moj grad,

zaradi svojega imena me boš peljal in ravnal.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

V tvoje roke izročam svojega duha,

rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Jaz zaupam v Gospoda.

Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,

reši me v svoji milosrčnosti!

Varuješ me z varstvom svojega obličja

pred zaroto mojih nasprotnikov.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.