Božja beseda za petek, 12. maja 2051

Ko je bil Pavel v Korintu, mu je Gospod rekel ponoči v prikazni: »Ne boj se, ampak govori in ne umolkni; kajti jaz sem s teboj in nihče se te ne bo dotaknil, da bi ti storil kaj hudega; zakaj mnogo ljudstva imam v tem mestu.« Tako je ostal eno leto in šest mesecev in je učil med njimi Božjo besedo.

Ko je bil pa Galion prokonzul v Ahaji, so se Judje enodušno vzdignili zoper Pavla, ga privedli pred sodišče in rekli: »Ta nagovarja ljudi, da bi častili Boga v nasprotju s postavo.« Ko je Pavel hotel spregovoriti, je Galion rekel Judom: »Ko bi šlo za kakšno krivico ali zločin, bi vas, o Judje, poslušal, kakor je prav; ker so pa to prepiri o nauku in imenih in vaši postavi, sami glejte; v teh rečeh jaz nočem biti sodnik.« In odpravil jih je izpred sodišča. Tedaj so vsi zgrabili Sostena, načelnika shodnice, in ga pred sodiščem tepli, a za vse to se Galion ni menil.

Pavel je ostal še mnogo dni. Ko se je poslovil od bratov, je odplul proti Siriji in z njim tudi Priscila in Akvila. V Kenhrejah si je dal ostriči glavo; imel je namreč zaobljubo.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, vaša žalost pa se bo spremenila v veselje. Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi zdaj žalujete; a spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Tisti dan me ne boste nič spraševali.

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.