Božja beseda za sredo, 12. maja 2038

Tisti čas je nastalo veliko preganjanje jeruzalemske cerkve; in razen apostolov so se vsi razkropili po judejskih in samarijskih krajih. Štefana so pokopali pobožni možje in priredili veliko žalovanje za njim. Savel pa je zatiral Cerkev; hodil je po hišah, vlačil može in žene ter jih oddajal v ječo. Tisti, ki so se razkropili, so hodili okrog in oznanjevali blagovest.

Tako je prišel Filip v glavno mesto Samarije in jim oznanjal Kristusa. Množice pa so kakor ena duša pazljivo poslušale, kar je Filip govoril, ker so slišali in videli, kakšna znamenja je delal. Mnogo obsedencev so nečisti duhovi zapustili z velikim vpitjem; tudi mnogo mrtvoudnih in hromih je bilo ozdravljenih. Nastalo je torej veliko veselje v tem mestu.

Odpev: »Pojte Bogu vse dežele.«

Pojte Bogu vse dežele,

pojte slavo njegovemu imenu,

nad vse ga vedno hvalite!

Recite Bogu: kako čudovita so tvoja dela!

Odpev: »Pojte Bogu vse dežele.«

Vsa zemlja naj se ti klanja in naj ti prepeva,

naj tvoje ime opeva.

Pridite in poglejte Božja dela:

čudovite reči je storil za človeške otroke!

Odpev: »Pojte Bogu vse dežele.«

Morje je spremenil v suho zemljo,

peš so prekoračili reko: zato se veselimo!

S svojo močjo gospoduje na veke,

njegove oči gledajo na narode.

Odpev: »Pojte Bogu vse dežele.«

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. Toda rekel sem vam, da ste me videli, pa ne verujete.

Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni. Kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel; kajti nisem prišel iz nebes zato, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. To pa je volja Očeta, ki me je poslal, da nič od tega, kar mi je dal, ne izgubim, marveč vse to obudim poslednji dan. To je namreč volja mojega Očeta, da bi vsakdo, ki Sina vidi in vanj veruje, imel večno življenje; in jaz ga bom obudil poslednji dan.

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Bodi mi zavetna skala, o Bog,

utrjen grad, da me rešiš!

Ti si moja skala in moj grad,

zaradi svojega imena me boš peljal in ravnal.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

V tvoje roke izročam svojega duha,

rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Jaz zaupam v Gospoda.

Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,

reši me v svoji milosrčnosti!

Varuješ me z varstvom svojega obličja

pred zaroto mojih nasprotnikov.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.