Božja beseda za ponedeljek, 12. maja 2025

Tiste dni so apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se z njim prepirali tisti, ki so bili iz obreze. Govorili so: »Šel si k neobrezanim in si jedel z njimi!«

Peter pa jim je začel po vrsti razlagati: »Molil sem v mestu Jafi in videl v zamaknjenju prikazen, kako je prihajala nekakšna posoda kakor velik prt, ki se je na štirih vogalih spuščal z neba in prišel do mene. Pogledal sem vanjo in jo opazoval; in videl sem četveronoge živali z zemlje, zveri in laznino in ptice neba. Slišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ›Vstani, Peter, zakolji in jej!‹ Rekel pa sem: ›Nikar, Gospod, zakaj kar je omadeževano in nečisto, mi še nikoli ni prišlo v usta.‹

Oglasil pa se je v drugo z neba glas: ›Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!‹ To se je zgodilo trikrat in vse je bilo zopet vzeto v nebo. In glejte, prav tedaj so se pred hišo, kjer sem bil, ustavili trije možje, poslani k meni iz Cezareje. In Duh mi je rekel, naj brez pomišljanja grem z njimi.

Z menoj je šlo tudi teh šest bratov in prišli smo v stotnikovo hišo. Povedal nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je vstopil in mu rekel: ›Pošlji v Jafo in pokliči Simona, s priimkom Peter, ki ti bo govoril besede, po katerih se boš zveličal ti in vsa tvoja hiša.‹ Ko pa sem začel govoriti, je prišel nanje Sveti Duh, kakor na nas v začetku.

In spomnil sem se Gospodove besede, kako je govoril: ›Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.‹ Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?« Ko so to slišali, so se pomirili in so poveličevali Boga: »Torej tudi poganom je Bog dal spreobrnjenje, da bodo živeli.«

Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ampak prileze drugod, ta je tat in ropar, kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in on pokliče svoje ovce po imenu in jih vodi ven. Kadar izpusti svoje ovce, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujim pa ne pojdejo, ampak bodo zbežale od njega, ker ne poznajo glasu tujih.«

To priliko jim je povedal Jezus; oni pa niso razumeli, kaj pomeni, kar jim je govoril. Jezus jim je torej zopet spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatovi in roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor vstopi skozi mene, bo rešen in bo hodil noter in hodil ven in bo našel pašo. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.«

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.