Božja beseda za petek, 12. novembra 2032

Izvoljena gospa, zelo sem se razveselil, ker sem našel med tvojimi otroki take, ki žive po resnici, kakor smo zapoved prejeli od Očeta. In zdaj te prosim, gospa, ne, kakor bi ti hotel pisati novo zapoved, ampak tisto, ki smo jo imeli od začetka: da se ljubímo med seboj.

In v tem je ljubezen, da živimo po njegovih zapovedih; to pa je zapoved, kakor ste slišali od začetka, da živite v njej. Kajti šlo je med svet mnogo zapeljivcev, ki ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v telesu. Tak je zapeljivec in antikrist. Glejte nase, da ne izgubite sadov svojega dela, ampak prejmete polno plačilo. Kdor koli gre dalje in ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga. Kdor pa ostane v nauku, ta ima Očeta in Sina.

Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«

Blagor njim, ki je njih pot brez madeža,

ki hodijo v Gospodovi postavi!

Blagor njim, ki spolnjujejo njegove odredbe,

ga iščejo z vsem srcem.

Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«

Z vsem svojim srcem te iščem;

ne daj, da bi zablodil od tvojih ukazov!

V svojem srcu hranim tvoj izrek,

da ne grešim zoper tebe.

Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«

Stôri dobro svojemu služabniku,

da bom živel in se držal tvojih besed!

Odpri moje oči,

da bom gledal čuda tvoje postave!

Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi v dneh Sina človekovega: jedli so in pili, se ženili in se možile, do dneva, ko je šel Noe v ladjo: in prišel je potop in pokončal vse. Podobno bo, kakor je bilo v Lotovih dneh: jedli so in pili, kupovali in prodajali, sadili in zidali; tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, pa je dežilo ogenj in žveplo izpod neba in pokončalo vse. Prav tako bo tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.

Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte se Lotove žene. Kdor koli bo skušal svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, in kdor koli ga bo izgubil, ga bo rešil.

Povem vam: tisto noč bosta dva na eni postelji; eden bo sprejet, drugi zavržen. Dve bosta skupaj mleli; ena bo sprejeta, druga zavržena. Dva bosta na polju; eden bo sprejet, drugi zavržen. In spregovorili so ter mu rekli: »Kje bo to, Gospod?« On jim je pa rekel: »Kjer bo mrtvo truplo, tam se bodo zbrali tudi jastrebi.«

Bratje in sestre, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: Živíte, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh. Vsakemu izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. On je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida Kristusovo telo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne Kristusove starosti.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Odpev: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.«

Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, ki si mi ga dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«