Božja beseda za ponedeljek, 11. junija 2057

Tiste dni jih je veliko število verovalo in se spreobrnilo h Gospodu. Prišel je pa glas o tem do jeruzalemske Cerkve in poslali so Barnaba v Antiohijo. Ko je ta prišel in videl Božjo milost, se je razveselil in je opominjal vse, naj z odločnim srcem vztrajajo v Gospodu; kajti bil je odličen mož in poln Svetega Duha. In pridružila se je Gospodu velika množica.

Nato je odšel v Tarz po Savla, in ko ga je našel, ga je vzel s seboj v Antiohijo. Celo leto sta bila skupaj v tej občini in učila sta veliko množico in najprej so v Antiohiji učence imenovali kristjane. V antiohijski Cerkvi so bili kot preroki in učitelji: Barnaba in Simeon, ki se je imenoval Niger, Lucij iz Cirene in Manahen, ki je bil vzrejen skupaj s Herodom, četrtnim oblastnikom, in Savel. Ko so opravljali Gospodovo službo in se postili, jim je govoril Sveti Duh: »Oddelite mi Barnaba in Savla za delo, za katero sem ju poklical.« Tedaj so se postili in molili, položili nanju roke ter ju odpustili.

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Gredé oznanjajte: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne jemljite si ne zlata ne srebra ne bakra v svoje pasove, ne torbe ne dveh sukenj ne obuval ne palice. Delavec je vreden svoje hrane. V katero koli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in tam ostanite, dokler ne odpotujete. Ko stopite v hišo, jo pozdravite. In če bo hiša vredna, naj pride nadnjo vaš mir; če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.

Bratje in sestre, ko je nastopíla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinóvljenje. Ker pa ste sinôvi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.