Božja beseda za torek, 1. junija 3909

Tiste dni je Pavel iz Mileta poslal v Efez poklicat cerkvene starešine. Ko so prišli k njemu, jim je rekel: »Veste, kako sem ves čas živel med vami, od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, in služil Gospodu z vso ponižnostjo, v solzah in preskušnjah, ki so me zadele zaradi judovskega zalezovanja; kako nisem opustil nič koristnega, da bi vam ne bil oznanjal in vas učil javno in po hišah, dokazujoč Judom in poganom spreobrnjenje k Bogu in vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa.

In glejte, ujetnik Duha grem zdaj v Jeruzalem, ne da bi vedel, kaj se mi bo tam zgodilo; le da mi Sveti Duh po vseh mestih spričuje in pravi, da me čakajo vezi in bridkosti. Toda mislim, da življenje zame nima nobene vrednosti, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da spričam blagovest o Božji milosti.

In zdaj, glejte, vem, da ne boste več videli mojega obličja vi vsi, med katerimi sem hodil in oznanjal Božje kraljestvo. Zato vam današnji dan spričujem, da sem nedolžen nad krvjo vas vseh. Nisem se namreč ognil, da bi vam ne bil oznanil vse Božje volje.«

Odpev: »Vsa zemlja naj poje Gospodu.«

Obilen dež si poslal, o Bog, na svojo dedino,

ko je bila izčrpana, si jo okrepčal.

Tvoja čreda je v njej prebivala, o Bog,

ubožcu si jo pripravil v svoji dobroti.

Odpev: »Vsa zemlja naj poje Gospodu.«

Slavljen bodi Gospod, iz dneva v dan!

Naša bremena nôsi, Bog naše rešitve!

Naš Bog je Bog, ki rešuje.

Gospodov Bog daje rešitev iz smrti.

Odpev: »Vsa zemlja naj poje Gospodu.«

Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in rekel: »Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da tvoj Sin tebe proslavi, kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Proslavil sem te na zemlji, dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim.

In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili in si jih dal meni; in tvojo besedo so ohranili. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe. Zakaj besede, ki si mi jih dal, sem dal njim; oni so jih sprejeli in so resnično spoznali, da sem od tebe izšel, in verovali, da si me ti poslal.

Zanje prosim. Ne prosim za svet, ampak za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji; in vse, kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje in proslavljen sem v njih. Že nisem več na svetu, oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi.«

Bratje in sestre, nauk o križu je nespamet tistim, ki se pogubljajo, nam, ki smo na poti zveličanja, pa Božja moč. Kajti pisano je: »Uničil bom modrost modrih in zavrgel bom razumnost razumnih.« Kje je modrijan, kje pismouk, kje učenjak tega sveta? Ali ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet? Ker namreč svet po svoji modrosti ni spoznal Boga v Božji modrosti, je Bog sklenil verujoče zveličati po nespameti oznanjevanja. Judje zahtevajo znamenj in Grki iščejo modrosti, mi pa oznanjamo križanega Kristusa, Judom pohujšanje, a poganom nespamet, tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. Kar je namreč pri Bogu nespametno, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Bodi mi zavetna skala, o Bog,

utrjen grad, da me rešiš!

Ti si moja skala in moj grad,

zaradi svojega imena me boš peljal in ravnal.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

V tvoje roke izročam svojega duha,

rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Jaz zaupam v Gospoda.

Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,

reši me v svoji milosrčnosti!

Varuješ me z varstvom svojega obličja

pred zaroto mojih nasprotnikov.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Tisti čas je rekel Jezus vsem: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi? Kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svoji in Očetovi in svetih angelov slavi.