Božja beseda za ponedeljek, 1. junija 2026

Simon Peter, služabnik in apostol Jezusa Kristusa, njim, ki so v pravičnosti našega Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa prejeli isto dragoceno vero kakor mi. Milost vam in mir v obilju po spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda. Njegova Božja moč nam je s spoznanjem njega, ki nas je poklical po svoji slavi in moči, podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost. Tako nam je dal dragocene in največje obljube, da bi vi po njih ubežali pogubnemu poželenju na svetu ter postali deležni Božje narave. Prav zato si z vso vnemo prizadevajte, da pokažete v svoji veri krepost, v kreposti spoznanje, v spoznanju zdržnost, v zdržnosti potrpežljivost, v potrpežljivosti pobožnost, v pobožnosti bratoljubje, v bratoljubju ljubezen.

Tisti čas je začel Jezus govoriti v prilikah velikim duhovnikom, pismoukom in starešinam: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal tlačilnico in sezidal stolp; dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. Ob svojem času je poslal k vinogradnikom služabnika, da bi od njih prejel sadov iz vinograda. Ti so ga pa zgrabili in pretepli ter odpravili praznega. Poslal je k njim spet drugega služabnika; tudi tega so na glavi ranili in ga opsovali. In drugega je poslal in tega so ubili. In še mnogo drugih: nekatere so pretepli, nekatere pobili. Še enega je imel – ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega, misleč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Vinogradniki pa so rekli med seboj: ›To je dedič! Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹ In prijeli so ga ter ubili in vrgli iz vinograda.

Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim. Ali tudi tega niste brali v pismu: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh‹?« Skušali so Jezusa prijeti, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so bili namreč, da je to priliko povedal o njih. In spustili so ga ter odšli.

Bratje in sestre, nauk o križu je nespamet tistim, ki se pogubljajo, nam, ki smo na poti zveličanja, pa Božja moč. Kajti pisano je: »Uničil bom modrost modrih in zavrgel bom razumnost razumnih.« Kje je modrijan, kje pismouk, kje učenjak tega sveta? Ali ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet? Ker namreč svet po svoji modrosti ni spoznal Boga v Božji modrosti, je Bog sklenil verujoče zveličati po nespameti oznanjevanja. Judje zahtevajo znamenj in Grki iščejo modrosti, mi pa oznanjamo križanega Kristusa, Judom pohujšanje, a poganom nespamet, tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. Kar je namreč pri Bogu nespametno, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi.

Tisti čas je rekel Jezus vsem: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi? Kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svoji in Očetovi in svetih angelov slavi.