Božja beseda za četrtek, 1. oktobra 4764

Job je govoril: »Usmilite se me, usmilite se me, vi, moji prijatelji; kajti Božja roka me je zadela. Zakaj me preganjate ko Bog in nočete biti siti mojega mesa? O, da bi se vendar napisale moje besede, o, da bi se vendar zapisale v knjigo, z železnim pisalom in svincem, za vedno vklesale v skalo! Jaz vem, da moj Rešitelj živi, in da se bo, Poslednji, dvignil nad prahom! Tedaj bo moja koža zopet okoli mene in v svojem telesu bom videl Boga. Da, jaz sam ga bom videl, moje oči ga bodo gledale, ne kdo drug; po tem mi hrepeni srce v mojih prsih!«

Odpev: »Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.«

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem;

usmili se me in usliši me!

Tebi govori moje srce, moje obličje tebe išče;

tvoj obraz iščem, Gospod.

Odpev: »Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.«

Ne skrivaj pred menoj svojega obraza,

ne odklanjaj v srdu svojega hlapca;

ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi,

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj!

Odpev: »Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.«

Verujem, da bom užival

Gospodove dobrote v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen,

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda!

Odpev: »Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.«

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte.

V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹

Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na ceste in recite: ›Tudi prah, ki se je prijel iz vašega mesta naših nog, otresamo na vas; vendar to vedite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu.«

Veselite se z Jeruzalemom! Radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite! Vriskajte od veselja z njim vsi, ki žalujete nad njim! Da se nasesate in nasitite na prsih njegovih tolažb, da se nasrkate in se okrepite od polnosti njegovega bogastva. Kajti tako govori Gospod: Glej, napeljem k njemu mir kakor reko in kakor preplavljajoč potok veličastvo narodov. Njegove dojenčke bodo nosili na ramah in na kolenih ljubkovali. Kakor dečka, ki ga tolaži njegova mati, tako vas bom jaz tolažil. V Jeruzalemu boste potolaženi. Ko boste to videli, se bo razveselilo vaše srce in vaše telo vzcveti kakor nežna trava. Tako bo Gospodova roka očitna na njegovih služabnikih.

Odpev: »Gospod, v tebi sem umiril svojo dušo.«

Gospod, srce mi ni prevzetno,

oči se mi ne nosijo visoko;

ne poganjam se za velike reči,

Odpev: »Gospod, v tebi sem umiril svojo dušo.«

ne za take, ki so zame previsoke;

temveč sem utešil in umiril svojo dušo,

kakor otrok v naročju svoje matere;

Odpev: »Gospod, v tebi sem umiril svojo dušo.«

Kakor otrok, tako je v meni moja duša.

Upaj, Izrael, v Gospoda

zdaj in vekomaj!

Odpev: »Gospod, v tebi sem umiril svojo dušo.«

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu.«