Ljudje in svet smo razdeljeni na luč in temo. Nekateri so odprti za Božjo ljubezen in živijo njegovo resnico. Drugi pa živijo v temi, ker se prepuščajo krivici in zametujejo Božjo ljubezen. Jezus prinaša dar odpuščanja vsem, ki se kesajo. Priznal bom temo v sebi in se obrnil na Gospoda, da me bo očistil. Gospod, hvala za neizmerni dar tvojega odpuščanja in jasnost resnice. ...
Evangelij ...
Jožef posluša angela in beži pred Herodom v Egipt. Do Jezusa se je treba opredeliti. Smrt nedolžnih ...
…
Berilo
Ljudje in svet smo razdeljeni na luč in temo. Nekateri so odprti za Božjo ljubezen in živijo njegovo resnico. Drugi pa živijo v temi, ker se prepuščajo krivici in zametujejo Božjo ljubezen. Jezus prinaša dar odpuščanja vsem, ki se kesajo. Priznal bom temo v sebi in se obrnil na Gospoda, da me bo očistil. Gospod, hvala za neizmerni dar tvojega odpuščanja in jasnost resnice.
Evangelij
Jožef posluša angela in beži pred Herodom v Egipt. Do Jezusa se je treba opredeliti. Smrt nedolžnih otrok je predpodoba zavrnitve, ki je je bil sam deležen na križu. Marsikdaj se zapiram pred Gospodom in mu ne dajem pravega mesta. Gospod, v tem božiču pridi k meni kot prijatelj in odrešenik. Naj ti ne obrnem hrbta, ko mi podarjaš vse svoje življenje.
Po odhodu treh modrih, je vstopil ponovno v ospredje sv. Jožef, ki pa ni deloval po lastni pobudi, ampak po ukazu, ki ga je zopet v sanjah prejel od Božjega angela. Naročeno mu je bilo, naj takoj vstane, vzame dete in njegovo mater ter beži v Egipt. Tam naj ostane, dokler mu ne bo sporočeno, kajti»Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal« (Mt 2,13). Leta 7. pred Kristusom je Herod ubil dva svoja sinova, ker je mislil, da ...
Po odhodu treh modrih, je vstopil ponovno v ospredje sv. Jožef, ki pa ni deloval po lastni pobudi, ampak po ukazu, ki ga je zopet v sanjah prejel od Božjega angela. Naročeno mu je bilo, naj takoj vstane, vzame dete in njegovo mater ter beži v Egipt. Tam naj ostane, dokler mu ne bo sporočeno, kajti»Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal« (Mt 2,13). Leta 7. pred Kristusom je Herod ubil dva svoja sinova, ker je mislil, da ogrožata njegovo oblast. Leta 4. pred Kristusom pa je iz istega namena odstranil sina Antipatra. Herod je namreč razmišljal samo z vidika oblasti. Novica modrih o novem kralju ga je gotovo zelo vznemirila. Glede na njegov značaj pa je jasno, da ga nič ne bo moglo ustaviti.
»Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. V Betlehemu in v vsej njeni okolici je dal pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj« (Mt 2,16). Kratko pripoved o poboju nedolžnih Matej ponovno zaključi s preroško besedo, tokrat vzeto iz knjige preroka Jeremija: »Glas se je slišal v Rami, jok in bridko vzdihovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več« (Mt 2,18; Jer 31,15). Pri preroku Jeremiju so te besede v okviru širše prerokbe, za katero pa je značilno upanje in veselje. Prerok v njej s polnim zaupanjem naznanja obnovitev Izraela: »On, ki je Izraela razkropil, ga bo znova zbral, varoval ga bo kakor pastir svojo čredo. Kajti Gospod je rešil Jakoba, ga odkupil iz rok močnejšega od njega« (Jer 31,10-11).
Pri Mateju najdemo dve spremembi prerokovega besedila. V času preroka Jeremija naj bi bil Rahelin grob na meji med področjem Benjamina in Efraima, torej bolj severno, na meji s Severnim kraljestvom, kjer je bilo področje Rahelinih sinov. Še za časa stare zaveze pa so kraj groba prestavili v Betlehem, kakor to tudi navaja Matej. Druga sprememba pa je v tem, da pri evangelistu ni tolažeče prerokbe o vrnitvi. Ostaja samo jok in bridko vzdihovanje. Mati ostaja nepotolažena. Tako je pri Mateju prerokova beseda, materin jok brez tolažbe. Je krik k Bogu samemu, zahteva po tolažbi, ki je do sedaj ni bilo in še čaka nanjo, torej krik na katerega lahko in dejansko more samo Bog sam odgovoriti. Kajti edina prava tolažba, ki je več kot le besede, je vstajenje. Samo z vstajenjem bo odpravljena krivica, na katero spominjajo grenke besede: »Ni jih več«. Tudi v našem času še vedno obstajajo kriki mater k Bogu, a nas istočasno pri tem Jezusovo vstajenje utrjuje v upanju na resnično tolažbo.
Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 1,5-10; 2,1-2)
Preljubi, to je oznanilo, ki smo ga slišali od Jezusa Kristusa in ga vam oznanjamo: Bog je luč in nikakršne teme ni v njem. Če rečemo, da smo z njim združeni, pa hodimo v temi, se lažemo in ne ravnamo po resnici. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Če rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas. Otroci moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Če se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, temveč tudi za ves svet.
Psalm 124
Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«
Ps 124,2-3.4-5.7-8
Ko bi ne bil Gospod z nami,
ko so ljudje vstali zoper nas,
tedaj bi nas žive požrli,
ko se je vnela njih besnost proti nam.
Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«
Tedaj bi nas preplavila voda,
hudournik bi šel čez nas,
tedaj bi šle čez nas
vzburkane vode.
Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«
Zanka se je pretrgala
in mi smo bili osvobojeni.
Naša pomoč je v imenu Gospodovem,
ki je ustvaril nebo in zemljo.
Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«
Ko so Modri odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« Vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipt; in bil je tam do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, ki pravi: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« Ko je tedaj Herod videl, da so ga Modri prevarali, se je silno razsrdil; in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil poizvedel od Modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju, ki pravi: »Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«