Opozorilo: podatki o Božji besedi, godovih in praznikih za pretekla leta niso zanesljivi, še posebej to velja za datume pred letom 1970!

Božja beseda za torek, 11. avgusta 2015

Sv. Klara, obvezni god

Torek 19. tedna med letom (leto I)

»Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4),

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Mojzes hrabri ljudstvo in Jozueta za pot

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 31,1-8)

Mojzes je šel in govoril te besede vsemu Izraelu: »Sto dvajset let sem danes star; ne morem več odhajati in prihajati; tudi mi je Gospod rekel: ›Ne pojdeš čez Jordan.‹ Gospod, tvoj Bog, bo šel pred teboj; on bo pokončal pred teboj te narode, da prideš v njihovo posest; Jozue pojde pred teboj, kakor je Gospod naročil. Gospod jim bo storil, kakor je storil Sihónu in Ogu, kraljema Amorejcev, in njuni deželi, ki jih je pokončal. Gospod vam jih bo izročil; storite jim povsem po zapovedi, ki sem vam jo dal! Bodite pogumni in hrabri, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti Gospod, tvoj Bog, pojde s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil.«

Tedaj je Mojzes poklical Jozueta in mu rekel vpričo vsega Izraela: »Bodi pogumen in hraber! Kajti ti boš popeljal to ljudstvo v deželo, ki jo je Gospod s prisego obljubil dati njihovim očetom, in ti jim jo boš razdelil v dedno posest. Gospod pojde pred teboj, on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in ne pláši!«

Spev z odpevom

Odpev: »Gospodov delež je njegovo ljudstvo.«

5 Mz 32,3-4.7.8.9.12

Oznanjal bom Gospodovo ime:

dajajte čast našemu Bogu!,

Brez graje je njegovo delo,

Bog je zvest in brez krivice.

Odpev: »Gospodov delež je njegovo ljudstvo.«

Spomni se dni starodavnih,

premisli leta od roda do roda!

Vprašaj svojega očeta, da ti oznani,

svoje starce, da ti povedo!

Odpev: »Gospodov delež je njegovo ljudstvo.«

Ko je Najvišji narodom dal posesti,

ko je ločil človeške otroke,

je določil ljudstvom meje

po številu Izraelovih otrok.

Odpev: »Gospodov delež je njegovo ljudstvo.«

Gospodov delež je njegovo ljudstvo,

Izrael njemu odmerjena dediščina.

Edini Gospod ga je vodil

in ni bilo tujega boga z njim.

Odpev: »Gospodov delež je njegovo ljudstvo.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Bog je hotel svet s seboj spraviti v Kristusu in je ustanovil med nami nauk sprave. Aleluja.

Otrok ne smemo zaničevati

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,1-5.10.12-14)

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.

Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetin devetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.

Sv. Klara (leto I), obvezni god

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

V puščavi se Bog zaroči s svojim ljudstvom

Berilo iz knjige preroka Ozeja (Oz 2,16.17.21-22)

Tako govori Gospod: Glej, popeljem jo v puščavo, spregovorim ji na srce! Tam bo voljna kakor v mladih dneh, kakor ob dnevu svojega izhoda iz egiptovske dežele. »S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravici, v ljubezni in usmiljenju; s teboj se zaročim v zvestobi; in spoznala boš Gospoda.«

Ali

Jezusovo življenje naj se razodeva v našem telesu

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 4,6-10.13-18)

Bratje in sestre, Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje Božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa. Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero vzvišeno, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Psalm 44

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Ps 44,11-12.14-17

Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho,

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta!

Kralj si bo želel tvoje lepote,

on je tvoj gospod, njemu se pokloni!

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Vsa krasna vstopa kraljeva hči,

zlate tkanine so njena obleka.

S pisanim oblačilom ogrnjeno peljejo h kralju,

za njo vodijo k tebi device, njene družice.

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Spremljajo jih z veseljem in radovanjem,

stopajo v kraljevo palačo.

Na mesto tvojih očetov bodo prišli tvoji sinovi;

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Pridi, Kristusova nevesta, prejmi krono, ki ti jo je Gospod pripravil za večno. Aleluja.

Kdor ostane v meni, rodi obilo sadu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,4-10)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Sv. Klara
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podkast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Mojzes se poslavlja, potem ko je bil voditelj osvoboditve. Poslanstvo prepušča Jozuetu. Tudi on se mora zavedati, da je Bog prvi voditelj in bo še naprej spremljal ljudstvo. Poglobil bom zavest, da Bog spremlja korake zgodovine, da mi pomaga in mu moram zaupati ter ga ubogati. Gospod, oprosti, ker v površnosti marsikdaj pozabim na tvojo bližino in zvesto spremljanje.

Evangelij

Učenci sprašujejo Jezusa, kdo naj bo spoštovan v skupnosti. On pokaže na otroka, ker zaupa Bogu in se mu ves izroča. Jezus se poistoveti z malimi, da kdor nje sprejme, sprejme njega. Ali vidim le velike in pomembne ali znam sprejemati tudi majhne, nemočne, padle? Gospod, pomagaj mi odkrivati slabost in uboštvo, da bom cenil tvoj dar in spoštoval male v družbi.

Primož Krečič

Misli Benedikta XVI.

Benedikt XVI. je med katehezo septembra 2010 o sv. Klari Asiški dejal:
»Ena tistih svetnic, ki jih imamo najraje, je nedvomno sv. Klara Asiška, ki je živela v 13. stoletju, sodobnica sv. Frančiška Asiškega. Njeno pričevanje nam kaže, koliko Cerkev dolguje pogumnim ženam z močno vero, kakršna je bila ona, ki so bile sposobne dati odločilen zagon za obnovo Cerkve.« ...

Deviška nevesta Kristusa
Klara se je rodila leta 1193 v aristokratski in bogati družini. Odpovedala se je plemstvu in bogastvu, da bi živela ...

…

Benedikt XVI. je med katehezo septembra 2010 o sv. Klari Asiški dejal:
»Ena tistih svetnic, ki jih imamo najraje, je nedvomno sv. Klara Asiška, ki je živela v 13. stoletju, sodobnica sv. Frančiška Asiškega. Njeno pričevanje nam kaže, koliko Cerkev dolguje pogumnim ženam z močno vero, kakršna je bila ona, ki so bile sposobne dati odločilen zagon za obnovo Cerkve.«

Deviška nevesta Kristusa
Klara se je rodila leta 1193 v aristokratski in bogati družini. Odpovedala se je plemstvu in bogastvu, da bi živela ponižno in v uboštvu ter se oklenila tistega načina življenja, ki ga je ponujal Frančišek Asiški. Čeprav so njeni sorodniki, kakor je bilo takrat v navadi, pripravljali poroko s kakim pomembnim človekom, je Klara pri osemnajstih letih s pogumnim dejanjem, ki sta ji ga navdihnila globoko hrepenenje po hoji za Kristusom in občudovanje Frančiška, zapustila očetno hišo in se samo v spremstvu prijateljice na skrivaj pridružila manjšim bratom pri cerkvici Porciunkuli. Bil je večer cvetne nedelje 1211. Med splošno ganjenostjo je bilo opravljeno zelo simbolično dejanje: Frančišek ji je, medtem ko so njegovi tovariši držali v rokah prižgane bakle, ostrigel lase in Klara je oblekla grobo spokorniško obleko. V tem trenutku je postala deviška nevesta Kristusa, ponižnega in ubogega, in se mu je povsem posvetila.

Prvo zapisano Vodilo
Zlasti na začetku svojega redovnega izkustva je imela Klara v Frančišku ne le učitelja, ampak tudi bratskega prijatelja. Prijateljstvo med tema svetnikoma se kaže kot zelo lep in pomemben vidik. Ko se srečata dve čisti in od iste ljubezni do Boga vžgani duši, iz vzajemnega prijateljstva zajemata močno spodbudo za hojo po poti popolnosti. Prijateljstvo je eno najplemenitejših in najbolj vzvišenih čutenj, ki jih božja milost očisti in preobrazi.

Potem ko je nekaj mesecev preživela v drugih meniških skupnostih in se upirala pritiskom sorodnikov, ki niso soglašali z njeno odločitvijo, se je Klara s prvimi tovarišicami ustalila pri cerkvici sv. Damijana, kjer so si bratje zgradili majhen samostan. V tem samostanu je živela več kot 40 let, vse do smrti, ki jo je doletela leta 1253.

Svetniki – veliki dobrotniki človeštva
V samostanu pri sv. Damijanu je Klara junaško živela kreposti, ki bi morale zaznamovati vsakega kristjana: ponižnost, duha pobožnosti in spokornosti, ljubezen. Čeprav je bila predstojnica, je hotela sama streči bolnim sestram in se je lotevala tudi najnižjih opravil: ljubezen namreč premaguje vsak odpor; kdor ljubi, z veseljem opravi vsako žrtev. Njena vera v evharistično resnično navzočnost je bila tolikšna, da se je dvakrat zgodil čudež. Zgolj s tem, da je pokazala Najsvetejše, je odgnala saracenske najemniške vojake, ki so bili na tem, da napadejo samostan sv. Damijana in oplenijo Assisi. Tudi ti dogodki so nagnili papeža Aleksandra IV., da jo je razglasil za svetnico že dve leti po smrti, leta 1255.