HOZANA.si: Brevir

«   »

14. 4. 2021, Sreda 2. velikonočnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Ps 23 Gospod prihaja v svetišče


Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

Vesêli, sinje se nebo,
raduj se zdaj vesoljni svet:
naš križani Gospod je vstal
in s smrtjo nam življenje dal.

 

Začel se milosti je čas,
zdaj dnevi so zveličanja,
umila svet je Božja kri,
temá se okrog nas gubi.

 

Zaupanje nas radostí,
da bomo vstali tudi mi,
po veri pričakujemo
življenje večno, blaženo.

 

Skrivnost velika te noči
je vir bodočih srečnih dni,
prejeli mnogo smo darov,
naj bo nam milost v blagoslov.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Naše srce ječi, ko pričakujemo odrešenja svojega telesa.

Ps 38   Bolnikova molitev v stiski

Stvarstvo je bilo podvrženo ničevosti zaradi tistega, ki ga je podvrgel v upanju (Rim 8,20).

I

Sklenil sem: »Pazil bom na svoje ravnanje, *

da se ne pregrešim z jezikom.

Brzdal bom svoja usta, *

dokler je hudobnež pred mano.« —

 

Onemel sem, ostal brez besede in molčal, *

a zaman, moja bolečina še narašča.

Srce mi je začelo močneje biti, ko sem razmišljal, *

v boleči vročici sem vzkliknil:

»Gospod, daj, da spoznam svoj konec, *

koliko je mojih dni in kako kratko je moje življenje.« —

 

Glej, le nekaj dni si mi odmeril, *

kot nič v primeri s teboj je moje življenje.

Le kot dih je vsak človek, *

kot senca vsakdo premine.

Le za prazen nič se vznemirja, *

a ne ve, kdo bo pobral, kar je nakopičil. —

1 Odpev Naše srce ječi, ko pričakujemo odrešenja svojega telesa.
2 Odpev Usliši, Gospod, mojo molitev, ozri se na mojo stisko.

II

In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? *

Samo vate zaupam.

Reši me vseh mojih grehov, *

ne daj me neumnim v zasramovanje.

Umolknil sem, še ust ne morem odpreti, *

zakaj ti si to naredil. —

 

Odvrni od mene svoje udarce, *

omagujem pod tvojo silno roko.

S kaznijo pokoriš človeka za krivdo, *

kakor molj uničuješ, kar je človeku dragoceno.

Le kakor dih je vsak človek, *

prazen nič je pred tabo. —

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

prisluhni mojemu vpitju.

Ne bodi gluh za moje solze, zakaj le gost sem pri tebi, *

popotnik, kot vsi moji očetje. 

Odvrni od mene svojo nevoljo, da se oddahnem, *

preden odidem in me ne bo več na zemlji. —

2 Odpev Usliši, Gospod, mojo molitev, ozri se na mojo stisko.
3 Odpev Vekomaj bom zaupal v Božjo dobroto, aleluja.

Ps 51   Zoper obrekovanje

Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu (1 Kor 1,31).

 

Kaj se hvališ s hudobijo, *

ti brezsrčni mogočnež!

Ves čas zvijačno snuješ pogubo, *

tvoj jezik je kot ostra britev.

Bolj ljubiš hudo kakor dobro *

in laž bolj kot pošteno govorjenje.

Ljubiš varljive besede, *

o ti jezik zvijačni! —

 

Zato te bo Bog uničil za vedno, *

izgnal te bo iz doma in iztrebil izmed živih.

Pravični bodo to videli in se bali, *

lahko se bodo posmehovali:

»Tako se godi človeku, *

ki se na Boga ne ozira.

Zanaša se le na bogastvo *

in vztraja ošabno v svoji hudobiji.« —

 

Jaz pa hočem biti v Božji hiši kot zeleneča oljka, *

zaupam v Božjo dobroto na veke.

Gospod, hvalil te bom za vse, kar si storil, *

slavil bom tvoje ime v družbi tebi zvestih. —

3 Odpev Vekomaj bom zaupal v Božjo dobroto, aleluja.

[L]

- Bog je obudil Kristusa od mrtvih, aleluja,

- da je naša vera tudi upanje v Boga, aleluja.

PRVO BERILO

Iz knjige Razodetja (2,12-29)

Cerkvi v Pergamu in Tiatiri

Jaz, Janez, sem slišal Gospoda, ki mi je govoril: »Angelu cerkve v Pergamu piši: To govori on, ki ima dvorezni ostri meč: Vem, kje prebivaš, tam, kjer je satanov prestol. In držiš se mojega imena in nisi zatajil vere vame niti v dnevih Antipa, mojega zvestega pričevalca, ki je bil umorjen pri vas, kjer prebiva satan. Ali zoper tebe imam nekaj: da imaš tam take, ki se drže Bileamovega nauka, ki je učil Balaka, naj pred Izraelovimi sinovi napravi pohujšanje, da bi jedli malikom darovano meso ter nečistovali. Tako imaš tudi ti takih, ki se podobno drže nauka nikolajevcev. Spreobrni se torej! Ako pa ne, pridem hitro k tebi in se bom z njimi bojeval z mečem svojih ust.

Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam: Kdor zmaga, mu bom dal skrite mane in dal mu bom bel kamen in na kamnu napisano novo ime, ki ga ne pozna nihče, razen njega, ki ga prejme.

In angelu cerkve v Tiatiri piši: To govori božji Sin, ki ima oči kakor ognjen plamen in so njegove noge podobne bronu: Poznam tvoja dela ter ljubezen in vero in službo in stanovitnost in tvoja poslednja dela, ki jih je več kot prvih. Ali zoper tebe imam, da puščaš ženo Jezabelo, ki sebe imenuje prerokinjo in uči ter zavaja moje služabnike, da bi nečistovali in jedli malikom darovano meso. Dal sem ji časa, da bi se spreobrnila, pa se od svojega nečistovanja noče spreobrniti. Glej, vržem jo na bolniško posteljo in tiste, ki z njo prešuštvujejo, v veliko stisko, če se ne spreobrnejo od njenih del; in njene otroke bom pokončal s smrtjo; in spoznale bodo vse cerkve, da sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca, in povrnil bom vsakemu izmed vas po njegovih delih.

Vam drugim v Tiatiri, kolikor jih nima tega nauka, kateri niso spoznali satanovih »globin«, kakor jih imenujejo, pa pravim: Ne nalagam vam drugega bremena. To pa, kar imate, ohranite, dokler ne pridem. Kdor zmaga in moja dela ohrani do konca mu bom dal oblast nad pogani; in pasel jih bo z železno palico, kakor se lončene posode razbijajo - kakor sem tudi jaz prejel od svojega Očeta - in dal mu bom zvezdo danico.

Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.«

SPEV (Raz 2,18.23; 22, 12)

To govori božji Sin, ki ima oči kakor ognjen plamen: Jaz sem tisti, ki vidim skrivnosti srca. * Povrnil bom vsakemu po njegovih delih, aleluja.

Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj. * Povrnil bom vsakemu po njegovih delih, aleluja.

DRUGO BERILO

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (12. govor o Kristusovem trpljenju, 3, 6-7)

Kristus živi v svoji Cerkvi

Brez dvoma, predragi, si je božji Sin tako tesno prisvojil človeško naravo, da eden in isti Kristus biva ne le v onem človeku, ki je prvorojenec vsega stvarstva, ampak je hkrati tudi v vseh njegovih svetih; in kakor glave ni mogoče ločiti od udov, tako tudi udov ni mogoče ločiti od glave.

Čeprav namreč ni rečeno o tem, ampak o večnem življenju, da je Bog vse v vsem, pa vendar prebiva tudi v svojem templju, ki je Cerkev, tako da se od nje ne more ločiti, kakor je sam obljubil, rekoč: Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.

Kar je božji Sin storil ali učil, da svet spravi z Bogom, ni le pretekla zgodovina, ampak to doživljamo sedaj kot učinek njegovega delovanja.

On, ki je po Svetem Duhu izšel iz deviške Matere, svojo neoskrunjeno Cerkev oplaja s svojim navdihovanjem, da s krstom poraja in raste nešteta množica božjih otrok, o katerih je rečeno: Ki se niso rodili iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga.

V njem je s posinovljenjem blagoslovljen Abrahamov rod po vsem svetu; Abraham postaja oče narodov, ko prihajajo na svet sinovi obljube, rojeni ne iz telesa, ampak iz vere.

On, ki ne izvzame nobenega naroda, zbira vse narode pod nebom v eno samo čredo svetih ovac, in vsak dan izpolnjuje, kar je obljubil, ko je dejal: Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva, tudi nje moram pripeljati, da bodo poslušale moj glas in bo ena čreda in en pastir.

Čeprav veljajo prvenstveno apostolu Petru besede: Pasi moje ovce, pa vendar Gospod sam vodi skrb vseh pastirjev, nje pa, ki prihajajo k Skali, hrani na veselih in sočnih pašnikih, da se neštete ovce, okrepljene z močjo njegove ljubezni, tudi same ne obotavljajo iti v smrt za pastirjevo ime, kakor je on dobri Pastir - daroval svoje življenje zanje.

Od njega in njegovega trpljenja prihaja ne le slavno junaštvo mučencem, ampak tudi vera vsem vernim, ki postajajo novi ljudje, in to že v prerojenju samem.

Zato po pravici obhajamo Gospodovo veliko noč z opresniki iskrenosti in resnice; odvreči je treba kvas stare hudobije, nov človek se odžeja in hrani ob Gospodu samem.

Udeležba na Kristusovem telesu in kelihu namreč povzroča, da se preobrazujemo v to, kar prejemamo. Kristusa, ki smo z njim umrli, bili pokopani in z njim vstali, moramo povsod nositi v sebi tako v duhu kot v telesu.

SPEV (Jan 10,14; Ezek 34,11-13)

Jaz sem dobri pastir. * Poznam svoje ovce in moje ovce poznajo mene, aleluja.

Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje, pripeljem jih izmed ljudstev in jih bom pasel. * Poznam svoje ovce in moje ovce poznajo mene, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, velikonočne skrivnosti v nas vsako leto obnavljajo prvotno dostojanstvo in nam utrjujejo upanje na vstajenje. Pomagaj nam, da bomo uresničevali v ljubezni, kar obhajamo v veri. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

Veseli zbor odrešenih
naj poje sveto hvalnico,
naj se vstajenja veseli,
praznuje z vso ga zbranostjo.

 

Zveličar naš kot silni lev
premagal zmaja je pekla.
Zdaj vstaja, dviga jasni glas,
budi z njim nje, ki v grobu spe.

 

Zdaj v zmagoslavju ves žari,
njegovo zmago vse slavi,
nebo in zemlja združena
sta srečen dom za vse ljudi.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. O Bog, videle so te vode; skozi morje si vodil svoje ljudstvo, aleluja.

Ps 76   Spomin na Gospodova dela

V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni (2 Kor 4,8).

 

Glasno kličem k Bogu, *

prosim ga, da bi me uslišal.

Ob dnevu svoje stiske iščem Gospoda, *

vso noč premolim in ne odneham.

Ko razglabljam o Bogu in molim, *

odklanjam vsako človeško tolažbo. —

 

Buden sem in ne morem spati, *

zbegan sem, da ne morem govoriti.

Minule dni preudarjam, *

nekdanjih let se spominjam.

Vso noč premišljujem v svojem srcu, *

razmišljam in se sprašujem: —

 

»Mar nas bo Gospod za vedno zavrgel, *

mar se ne bo več izkazal milostljivega?

Mar je njegovo usmiljenje za vedno pri kraju, *

mar je konec njegove besede za vse rodove?

Mar je Bog pozabil na svojo dobroto, *

mar se je v jezi odrekel svoji ljubezni?« —

 

Pravim: »To je moja bolečina, *

da Najvišji več ne pomaga.«

Gospod, tvojih del se spominjam, *

vedno mislim na tvoje nekdanje čudeže.

Premišljujem vsa tvoja dela, *

preudarjam tvoja čudovita dejanja. —

 

O Bog, tvoja pota so sveta; *

kdo je večji od našega Gospoda?

Ti si Bog, ki delaš čudeže, *

pokazal si med ljudstvi svojo vsemogočnost.

S svojo močjo si odrešil svoje ljudstvo, *

svoje sinove in svoje hčere. —

 

O Bog, morje te je videlo in zabučalo, *

zatrepetale so morske globine.

Oblaki so se utrgali in se ulile plohe, *

nebo je odmevalo od grmenja.

Tvoji bliski so švigali po ozračju, *

tvoje grmenje je bobnelo v viharju.

Bliski so osvetljevali zemljo, *

ves svet je trepetal in se tresel. —

 

Skozi morje je šla tvoja pot med visokimi valovi, *

a tvojih sledov nihče ni videl.

Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo *

po Mojzesovi in Aronovi roki. —

1 Vel. noč. O Bog, videle so te vode; skozi morje si vodil svoje ljudstvo, aleluja.
2 Vel. noč. Gospod življenje jemlje in daje, aleluja.

1 Sam 2,1–10   Ponižni se radujejo v Bogu

Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal; lačne je napolnil z dobrotami (Lk 1,52–53).

 

Moje srce se raduje v Gospodu, *

v Bogu dvigam svojo glavo.

Zdaj se nevoščljivcem lahko smejem, *

Božje pomoči se smem veseliti.

Nihče ni svet kakor Bog in nikogar ni razen njega, *

od njega nihče ni močnejši.

Nikar v oholosti toliko ne govorite, *

opustite vsako drzno govorjenje.

Gospod vse ve, Gospod vse vidi, *

pred njim so razkrita naša dejanja. —

 

Prevzetnim lomi orožje, *

moč daje slabotnim.

Do zdaj bogati si morajo kruh služiti, *

doslej lačni pa živijo brezskrbno.

Nerodovitna se veseli potomcev, *

mati mnogih je zapuščena.

Gospod jemlje in daje življenje, *

vodi v grob in dviga iz groba.

Gospod deli uboštvo in bogastvo, *

ponižuje, pa tudi povišuje.

Iz prahu vzdigne slabotnega, *

iz blata potegne siromaka.

Posadi ga med izbrane *

in mu odkaže častno mesto. —

 

Gospodovi so stebri zemlje, *

nanje jo je trdno postavil.

Korake svojih zvestih varuje, *

hudobni pa v temi izginejo.

Z lastno močjo ne pride človek do zmage; *

strti bodo, kateri se protivijo Gospodu.

Gospod bo z neba grmel nad njimi, *

ko bo sodil vso zemljo.

Moč bo podelil svojemu kralju, *

svojega maziljenca bo povišal. —

2 Vel. noč. Gospod življenje jemlje in daje, aleluja.
3 Vel. noč. Luč vzhaja pravičnemu in veselje njim, ki so pravega srca, aleluja.

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

Ta psalm se nanaša na zveličanje sveta in na vero vseh narodov v Kristusu (sv. Atanazij).

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

3 Vel. noč. Luč vzhaja pravičnemu in veselje njim, ki so pravega srca, aleluja.

[L]

Kratko berilo (1 Kor 15,54–57)
Ko si bo to minljivo nadelo neminljivost in to umrljivo nadelo neumrljivost, takrat se bo spolnila beseda, ki je pisana: 'Použita je smrt v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?' Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. Hvala pa Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Spev z odpevom

Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.
Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.

Po Jezusu Kristusu, ki je vstal od mrtvih, aleluja, aleluja.
Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje, aleluja.

Prošnje

Bog Oče je hotel, da se je Kristus ob vstajenju razodel apostolom, zato ga prosimo:

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Oče luči, hvaležno te danes slavimo, saj si nas poklical v svojo čudovito svetlobo,

– da bi uživali tvoje dobrote.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Očisti in okrepi z močjo svojega Duha napore človeške družine,

– da bo naše življenje bolj človeško.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Naj bomo službi ljudem tako predani,

– da bo postal ves človeški rod tebi prijetna daritev.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Ko začenjamo nov dan, bodi z nami,

– da se bomo ves dan veselili in ti peli hvalnice.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, velikonočne skrivnosti v nas vsako leto obnavljajo prvotno dostojanstvo in nam utrjujejo upanje na vstajenje. Pomagaj nam, da bomo uresničevali v ljubezni, kar obhajamo v veri. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Ps 118,57–64  (VIII)  Hvala Božji postavi

 

Sklenil sem, da bom spolnjeval tvoje zapovedi, *

Gospod, to je moj delež.

Z vsem srcem te prosim, *

usmili se me po svoji obljubi.

Svoja pota preudarjam, *

uravnavam jih po tvojih besedah.

Hitim in se ne obotavljam, *

ko spolnjujem tvoje ukaze. —

 

Grešniki me zvijačno zapeljujejo, *

a ne pozabljam tvoje postave.

Sredi noči vstajam, da te hvalim *

zaradi tvojih pravičnih sklepov. —

 

Prijatelj sem z vsemi, ki te spoštujejo *

in spolnjujejo tvoje zapovedi.

Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote, *

úči me svoje postave. —

Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja

Jezus se začne od strahu tresti in od groze trepetati (Mr 14,33).

I

O Bog, poslušaj mojo molitev, *

ne umikaj se moji prošnji.

Ozri se name in me usliši, *

ne najdem utehe svoji bolečini.

Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *

se bojim in trepečem.

Nesreče se kar zgrinjajo name, *

z vso silo me dušijo.

Moje srce je zbegano, *

mučijo me smrtne bolečine.

Strah in trepet prihajata nadme *

in groza me prevzema. —

 

O, ko bi imel peruti, *

kot golob bi odletel in se umiril.

Nekam daleč bi pobegnil, *

ostal bi v samoti.

Hitro bi si poiskal zavetje *

pred viharjem in nevihto. —

 

Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *

prepir in nasilje so zasejali med nami.

Noč in dan na nas prežijo, *

širijo zvijačo in prevaro.

Zločini se dogajajo po naših cestah, *

krivice in nasilja je polna dežela. —

II

Če bi me sramotil neprijatelj, *

bi pač prenašal.

Če bi mi nasprotoval sovražnik, *

bi se mu izognil.

Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *

moj tovariš in zaupnik.

Kako prijetna je bila najina družba, *

skupaj sva hodila k Božji službi. —

 

Za pomoč se bom obrnil k Bogu *

in Gospod me bo rešil.

Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *

in Bog me bo uslišal.

Obvaroval me bo pred sovražniki, *

osvobodil me bo mnogih napadalcev.

Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *

in jih bo ponižal. —

 

Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *

prav nič se Boga ne bojijo.

Izdajajo svoje zaveznike, *

prelamljajo dogovore.

Prijaznosti so polna njihova usta, *

a njih srce je željno boja.

Njihove besede so lepe na zunaj, *

za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —

 

Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *

nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.

 

Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *

zame pa boš neomajno zaupanje. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Opoldne

Kratko berilo (1 Jn 5,5–6a)
Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin? Ta je, ki je prišel z vodo in krvjo, Jezus Kristus; ne le z vodo, marveč z vodo in krvjo.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, velikonočne skrivnosti v nas vsako leto obnavljajo prvotno dostojanstvo in nam utrjujejo upanje na vstajenje. Pomagaj nam, da bomo uresničevali v ljubezni, kar obhajamo v veri. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

O večni Kralj in naš Gospod,
Očetov Sin in pravi Bog,
za nas prišel si iz nebes,
da rešil bi človeški rod.

 

Ti sam edinstvena si vez
od grešne zemlje do nebes,
pri krstu vse nas prerodiš,
ko greh izvirni odpustiš.

 

Sprejel si nase težki križ,
za krivdo našo zadostil,
prelil si svojo drago kri
in z njo odkupil vse ljudi.

 

Iz groba vstal si temnega
in z Božjo slavo se obdal,
s tem daješ trdno upanje,
da boš obudil tudi nas.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Vaše srce naj se ne vznemirja; samo vame verujte, aleluja.

Ps 61   Zaupanje v Boga – mir v Bogu

Bog upanja naj vas napolni z vsem mirom v verovanju (Rim 15,13).

 

Le v Bogu se spočije moja duša, *

samo on je moja uteha.

On je moja obramba, moja rešitev in zavetje, *

zato nikoli ne omahnem. —

 

Doklej se bodo vsi zaganjali vame, ubogega človeka, *

da bi me podrli kot razpadajoče zidovje?

Radi bi me strmoglavili, laž jim je v veselje, *

v obraz se mi dobrikajo, a za hrbtom me preklinjajo.  —

 

Samo v Bogu se spočije moja duša, *

dal mi bo, kar pričakujem.

On je moj Bog, rešitev in zavetje, *

zato ne omahnem. —

 

Bog je moja rešitev in moja slava, *

moja moč in moje pribežališče.

Vsak čas zaupaj vanj, o Božje ljudstvo, *

vsi mu odprite svoja srca. —

 

Na Božji tehtnici so vsi enaki, nizki in visoki, *

lažji kot dih so vsi skupaj.

 

Ne zaupajte v nasilje, *

na svojo moč se ne zanašajte.

Če se množi vaše bogastvo, *

nanj srca ne navezujte. 

Sam Bog je rekel, ponovno sem slišal: *

»Bog je močan in usmiljen.

Gospod je pravičen, *

vsakemu povrne po njegovih delih.« —

1 Vel. noč. Vaše srce naj se ne vznemirja; samo vame verujte, aleluja.
2 Vel. noč. Slavijo naj te ljudstva, o Bog, veselijo naj se tvojega zveličanja, aleluja.

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

Vedite, da je bilo Božje zveličanje poslano vsem ljudem (Apd 28,28).

 

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

2 Vel. noč. Slavijo naj te ljudstva, o Bog, veselijo naj se tvojega zveličanja, aleluja.
3 Vel. noč. Njegovo veličastvo pregrinja nebo, njegova hvala napolnjuje zemljo, aleluja.

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

3 Vel. noč. Njegovo veličastvo pregrinja nebo, njegova hvala napolnjuje zemljo, aleluja.

[L]

Kratko berilo (1 Kor 15,12–14.20)
Ako se o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali.

Spev z odpevom

Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.
Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.

Vstal je in kraljuje na veke, aleluja, aleluja.
Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.

Odpev k Moja duša Kdor vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu, aleluja.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Kdor vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu, aleluja.
Prošnje

Bog je svojega Sina obudil od mrtvih in nam odprl vrata večnega življenja. Ponižno ga prosimo:

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Bog naših očetov, proslavil si svojega Sina, ko si ga obudil od mrtvih,

– spodbudi nas k popolnemu spreobrnjenju, da bomo živeli novo življenje.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Bili smo blodeče ovce, a si nas ti pripeljal k Jezusu, pastirju in varuhu naših duš,

– ohrani nas v zvestobi voditeljem Cerkve.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Prve učence svojega Sina si izbral iz judovskega ljudstva,

– izpolni Izraelovim sinovom obljubo, ki si jo dal njihovim očetom.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Spominjaj se vseh zapuščenih, sirot in osamelih

– in ne zapusti jih, ker jih je tvoj Sin odrešil.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Poklical si k sebi Štefana, ki je videl stati Jezusa na tvoji desnici,

– sprejmi k sebi naše brate in sestre, ki so te pričakovali v veri in ljubezni.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, velikonočne skrivnosti v nas vsako leto obnavljajo prvotno dostojanstvo in nam utrjujejo upanje na vstajenje. Pomagaj nam, da bomo uresničevali v ljubezni, kar obhajamo v veri. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem v velikonočnem času

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

 

Vel. noč. odpev samo:   Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

V velikonočnem času

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2021