HOZANA.si: Brevir

«   »

18. 6. 2018, Ponedeljek 11. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

Ps 23 Gospod prihaja v svetišče


Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev med letom Stopimo Gospodu naproti s hvalnim petjem.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

[D]

Pesem

1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj

Telo se odpočilo je,
vstanimo neutegoma,
pomoč nam svojo, Oče, daj,
da hvalo ti zapojemo.

 

V ljubezni in ponižnosti
naj vsak te hitro počasti,
vsa naša dela, sveti Bog,
naj danes se s teboj začno.

 

Naj luč prežene noč in mrak
in milost razsvetli duha:
kar v noči zagrešili smo,
naj zgine z zarjo jutranjo.

 

Zaupno, Bog, te prosimo,
naj greh nam ne kali mirú,
naj z dušo te očiščeno
do konca časov hvalimo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi

O Bog, neskončna, večna luč,

Trojica sveta, blažena,
češčena bodi vekomaj,
poslušaj naš ponižni glas.

 

Resnica si, to vérujemo,
naš blažen cilj, to upamo,
ljubezen večna si, o Bog,
zato nad vse te ljubimo.

 

Iz tebe, Bog, se vse rodi
in v tebi spet se umiri,
ti si tolažba žalostnim
in vernim trdno upanje.

 

Edino ti ustvarjaš vse,
bogastvo vsem si, vse deliš,
edina luč si vseh stvari,
plačilo vsem, ki upajo.

 

Bog Oče, tebe prosimo,
in tebe, Kristus, Božji Sin,
enako tebe, Sveti Duh,
Trojica sveta, usliši nas. Amen.

1 Odpev Naš Bog prihaja sredi viharja.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Nisem prišel razvezovat postavo, marveč dopolnit (Mt 5,17).

I

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

1 Odpev Naš Bog prihaja sredi viharja.
2 Odpev Daruj Bogu hvalno daritev.

II

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

2 Odpev Daruj Bogu hvalno daritev.
3 Odpev Usmiljenja hočem in ne daritve, Božjega spoznanja bolj kot žrtve.

III

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

3 Odpev Usmiljenja hočem in ne daritve, Božjega spoznanja bolj kot žrtve.

– Poslušaj, moje ljudstvo, kaj ti govorim:
– Jaz sem Gospod, tvoj Bog.

PRVO BERILO

Iz knjige sodnikov (4,1-24)

Debora in Barak

Tiste dni, po Aodovi smrti, so Izraelovi sinovi zopet delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh. Zato jih je Gospod predal v roke kanaanskemu kralju Jabinu, ki je vladal v Asoru. Njegov vojskovodja je bil Sisara, ki je bival v Harosetu narodov. In Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu.

Kajti imel je devetsto železnih vozov in je dvajset let silno stiskal Izraelove sinove.

Tisti čas je sodila Izraelu Lapidotova žena prerokinja Debora. Svoj sedež je imela pod Deborino palmo med Ramo in Betelom na Efraimskem pogorju, in Izraelovi sinovi so hodili k njej k sodbi. Dala je tedaj poklicati Abinoamovega sina Baraka iz Neftalijevega Kedesa in mu rekla: »Resnično, Gospod, Izraelov Bog je zapovedal: Pojdi in odpravi se na goro Tabor in vzemi s seboj deset tisoč mož izmed Neftalijevih in Zabulonovih sinov! Pripeljem k tebi k potoku Kisonu Sisara, Jabinovega vojskovodjo, z njegovimi vozmi in z njegovim vojnim, krdelom in ti ga dam v roke.« Barak ji je odgovoril: »Ako greš z menoj, pojdem; če pa ne greš z menoj, ne pojdem.«

Odgovorila je: »Da, pojdem s teboj. Toda slava na poti, ki jo nastopaš, ne bo tvoja; kajti Gospod bo dal Sisara v roke ženi.« Tedaj se je Debora vzdignila in šla z Barakom v Kedes. Barak je sklical Zabulona in Neftalija v Kedes. In šlo je za njim deset tisoč mož. Tudi Debora je šla z njim. Kinejec Haber pa se je ločil od Kajna, enega izmed sinov Mojzesovega svaka Hobaba in postavil svoj šotor pri hrastu v Senimu blizu Kedesa. Sporočili so Sisaru, da je šel Abinoemov sin Barak na goro Tabor. Sisara je sklical od Haroseta narodov k potoku Kisonu vse svoje vozove, devetsto železnih voz, in vse svoje vojščake, ki so bili z njim. Debora pa je rekla Baraku: »Vstani! Kajti to je dan, ko ti da Gospod Sisara v roke; saj pojde Gospod pred teboj.«

In Barak je šel z gore Tabor in deset tisoč mož za njim. Gospod je pa pred Barakom z ostrim mečem zmedel Sisara in vse njegove vozove in vso njegovo vojsko. Sisara je stopil z voza in pobegnil peš. Barak je pa zasledoval vozove in vojsko do Haroseta narodov. In padla je vsa Sisarova vojska pod ostrim mečem; ni preostal niti eden.

Sisara je pa peš pribežal k šotoru Jahele, žene Kinejca Haberja; bil je namreč mir med Jabinom, kraljem v Asoru, in hišo Kinejca Haberja. Jahela je šla Sisaru naproti in mu rekla: »Vstopi, moj gospod! Vstopi k meni! Nikar se ne boj!« Vstopil je k njej v šotor in pokrila ga je z odejo. Rekel ji je: »Daj mi, prosim, malo vode piti, kajti žejen sem!« Odvezala je meh z mlekom, mu dala piti in ga pokrila. Potem ji je rekel: »Stopi k vhodu v šotor! Če bi kdo prišel in te vprašal in rekel: ,Ali je kdo tukaj?' odgovori: ,Ne.'« Haberjeva žena Jahela pa je zagrabila klin od šotora, vzela kladivo v roko, stopila tiho k njemu ter mu, ko je zaradi utrujenosti zaspal, zabila skozi sence klin, da se je zarinil v zemljo; tako je umrl. In glej, ko je Barak zasledoval Sisara, mu je Jahela prišla naproti ter mu rekla: »Pridi, pokažem ti moža, ki ga iščeš!« Vstopil je k njej in glej, Sisara je ležal mrtev s klinom v svojih sencih.

Tako je Bog ponižal tisti dan kanaanskega kralja Jabina pred Izraelovimi sinovi. In roka Izraelovih sinov je vedno huje pritiskala na kanaanskega kralja Jabina, dokler niso uničili kanaanskega kralja Jabina.

SPEV 1 Kor 1, 27.29; 2 Kor 12, 9; 1 Kor 1, 28

Kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega, da se noben človek ne bo hvalil pred njim. * Zakaj moč se v slabosti spopolnjuje.

Bog si je izvolil to, kar ni nič, da uniči to, kar je. * Zakaj moč se v slabosti spopolnjuje.

DRUGO BERILO

Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec

Iz razprave sv. Ciprijana, škofa in mučenca, o Gospodovi molitvi (8-9)

Naša molitev je javna in skupna

Učitelj miru in Vzgojitelj za edinost predvsem ni hotel, da bi molili posamič in vsak zase; kdor moli, naj ne moli samo zase. Ne rečemo namreč: Oče moj, kateri si v nebesih, tudi ne: Daj mi danes moj kruh; tudi ne prosi vsak, naj njemu odpusti njegov dolg, ali ne moli samo zase, naj njega ne vpelje v skušnjavo in reši hudega. Naša molitev je javna in skupna; in kadar molimo, molimo ne za enega, marveč za vse ljudstvo, kajti vse ljudstvo je samo eno.

Bog miru in učitelj sloge, ki nas je učil edinosti, je hotel, da vsak moli za vse tako, kakor je sam v enem vse nosil. To postavo molitve so spolnili trije mladeniči v ognjeni peči, ene misli v molitvi in enega duha in srca. To poroča božje pismo samo; uči nas, kako so ti molili, in nam daje zgled, ki ga v molitvi posnemajmo, da bomo njim podobni. Takrat so, pravi, ti trije kakor iz enih ust peli hvalnico in poveličevali Gospoda. Govorili so kakor iz enih ust, pa jih še ni bil Kristus učil moliti.

Ko so molili, je bila njihova beseda vredna uslišanja in močna, ker je krotka, preprosta in duhovna molitev zaslužila Gospodovo usmiljenje. Vemo, da so tudi apostoli z učenci po Gospodovem vnebohodu tako molili. Vsi so enodušno vztrajali v molitvi z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo, in z njegovimi brati. Enodušno so vztrajali v molitvi in pokazali, da je njihova molitev prav tako prisrčna kakor složna, kajti Bog, ki daje prebivati v hiši njim, kateri so ene misli, ne pusti v božjo in večno hišo drugih ko tiste, ki enodušno molijo.

Kako čudovite so, preljubi bratje, skrivnosti Gospodove molitve, koliko jih je, kako velike so, v besedi na kratko zbrane, toda po moči in duhu bogate! Ničesar ni, česar ne bi obsegale naše prošnje in molitve, če jih opravljamo, kakor nam nebeški nauk na kratko veleva. Takole, pravi, molite: Oče naš, ki si v nebesih.

Novi, prerojeni, svojemu Bogu po njegovi milosti vrnjeni človek najprej pravi: Oče, ker je že postal otrok. V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli. Vsem pa, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo božji otroci, njim, ki vanj verujejo. Kdor torej vanj veruje in je postal božji otrok, naj začne s tem, da se zahvali in se prizna za božjega otroka, ko Boga v nebesih imenuje svojega očeta.

SPEV Ps 21, 23; 56,10

Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. * Sredi zbora pravičnih te bom hvalil.

Gospod, hvalil te bom med narodi, prepeval in slavil med ljudstvi. * Sredi zbora pravičnih te bom hvalil.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, ti si naše upanje in moč. V svoji nebogljenosti ne moremo brez tebe ničesar storiti. Pomagaj nam s svojo milostjo, da bomo vedno spolnjevali tvoje zapovedi in z veseljem delali, kar ti je všeč. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

[D]

Pesem med letom

 

Očeta večnega odsvit,
iz luči luč in luči vir,
ti našim dnem deliš sijaj,
svetlejši si kot sončni žar.

 

Razsvetli, Kristus, nam duha
in v nas ostani vekomaj,
izlij v nas Svetega Duha,
napolni z njim srce do dna.

 

Ljubezen tvoja, o Gospod,
naj dobra dela v nas zbudi,
sovražno prepodi zavist,
pomaga nam iz stisk, težav.

 

Ohrani čisto nam telo
in mislim kaži pravo pot,
naj trdna vera nas krepi,
da nas ne zmotijo laži.

 

Naj luči poln začne se dan
in ves svetal se spet konča:
v Očetu Božji Sin živi
in v Sinu Oče govori. Amen.

1 Odpev Blagor njim, ki prebivajo v Gospodovi hiši.

Ps 83   Hrepenenje po Gospodovi hiši

Nimamo tukaj stalnega kraja, marveč  iščemo prihodnjega (Heb 13,14).

 

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; *

moja duša koprni po tvojih dvorih.

Moje srce in moje telo vriskata, *

kličeta k živemu Bogu.

Celo vrabec najde dom in lastovka gnezdo za svoje mladiče *

pri tvojem oltarju, moj kralj in moj Bog vsemogočni. —

 

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, *

Gospod, vedno te hvalijo.

Blagor človeku, ki mu pomagaš, *

ko se odpravlja v tvoje svetišče. —

 

Ko hodi po suhi dolini, mu je kot zelenica, *

ki jo zgodnji dež pokrije z bujnim rastlinjem.

Potuje z vedno večjo močjo in hrepenenjem, *

da bo na sionski gori videl Gospoda. —

 

Gospod vsemogočni, sliši mojo molitev, *

o Bog, poslušaj svojega služabnika.

Ozri se, o Bog, naš varuh, *

poglej na obličje svojega maziljenca. —

 

En dan v tvojih dvorih *

je boljši kot tisoč drugih.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, *

kakor da bi prebival v domovih grešnikov. —

 

Gospod Bog mi je kakor sonce in zavetje, *

Gospod daje milost in slavo.

Bog ne odkloni nobene dobrote *

tistim, ki živijo pošteno.

Gospod, Bog vsemogočni, *

blagor človeku, ki v tebe zaupa. —

1 Odpev Blagor njim, ki prebivajo v Gospodovi hiši.
2 Odpev Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče.

Iz 2,2–5  Jeruzalem, mesto miru

Vsi narodi bodo prišli in te počastili (Raz 15,4).

 

Poslednje dni se bo zgodilo, *

da si bo Gospod pripravil svetišče na vrhu gore.

Gora se bo dvigala nad griči, *

k njej bodo hiteli vsi narodi. —

 

Številna ljudstva pojdejo tja in bodo govorila: *

»Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče!

Tam nas bo Gospod poučil o svojih potih, *

da bomo hodili po njegovih stezah.

Kajti s Siona bo prišla postava, *

iz Jeruzalema Gospodova beseda.« —

 

Sodil bo med narodi, *

delil bo pravico mnogim ljudstvom.

Prekovali bodo svoje meče in sulice, *

spremenili jih v poljsko orodje.

Ne vzdigne se več narod zoper narod, *

ne bodo se več vadili v vojskovanju. —

 

Božje ljudstvo, pridite, *

hodimo v Gospodovi luči. —

2 Odpev Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče.
3 Odpev Pojte Gospodu, njegovo ime slavite.

Ps 95   Gospod je vladar in sodnik vse zemlje

Peli so kakor novo pesem pred Jagnjetovim prestolom (Prim. Raz 14,3).

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, *

dan na dan oznanjujte, da nas je rešil.

Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, *

med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. —

 

Velik je Gospod in nad vse hvale vreden, *

v svetem strahu mu je treba služiti.

Vsa druga božanstva so prazni maliki, *

naš Bog pa je ustvaril nebo in zemljo.

Njegov obraz odseva veličastvo in dostojanstvo, *

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče. —

 

Pojte slavo Gospodu, vsi narodi, *

priznajte čast in slavo njegovemu imenu.

Prinesite darove in stopite v njegove dvore, *

častite ga z vso slovesnostjo.

Zemlja naj zadrhti pred njegovim obličjem, *

narodi naj govorijo: »Gospod kraljuje.«

Vse vesolje nenehno vzdržuje, da ne omahne, *

ljudstva vlada po pravici. —

 

Veselijo naj se nebesa in zemlja naj se raduje, *

od veselja naj buči morje in kar ga napolnjuje.

Veselijo naj se polja s svojimi sadovi, *

naj se radujejo vsi naši gozdovi.

Veselimo se Gospoda, ki prihaja, *

ki prihaja, da bo sodil zemljo.

Sodil bo svet pravično *

in zveličal ljudstva v svoji zvestobi. —

3 Odpev Pojte Gospodu, njegovo ime slavite.

Kratko berilo (Jak 2,12–13)
Tako govorite in tako delajte, kakor je treba takim, ki bodo sojeni po postavi svobode. Zakaj brez usmiljenja bo sojen, kdor ne izkazuje usmiljenja, usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.

Spev z odpevom

Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.
Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Ti edini delaš čudeže.
Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Odpev k Hvaljen Hvaljen, Gospod, naš Bog.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Hvaljen, Gospod, naš Bog.

Prošnje

Bog je ustvaril ljudi, da bi skupno delali v njegovo slavo. Zato ga vneto prosimo:

Gospod, naj te poveličujemo.

O Bog, stvarnik vsega, slavimo te,

– ti si nam dal dobrine sveta in nas vse do zdaj ohranil pri življenju.

Poglej na nas, ko odhajamo vsak na svoje delo,

– naj spolnjujemo tvojo voljo in sodelujemo pri tvojem stvariteljskem načrtu.

S svojim delom naj danes koristimo vsem bratom in sestram,

– da bomo z njimi in zanje gradili svet, ki bo tebi všeč.

Pomagaj nam in vsem, ki jih bomo danes srečali,

– vsem nakloni mir in veselje.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Kristus, kralj nebes in zemlje, vodi in posvečuj, vzdržuj in vladaj danes naša srca in telesa, misli, besede in dejanja, da bomo živeli po tvoji postavi. Tako bomo po tvoji dobroti svobodni in rešeni tukaj in v večnosti, kjer z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Tvoje zapovedi, Gospod, poslušam, z njimi me poživljaš.

Ps 118,89–96  (XII)   Hvala Božji postavi

Novo zapoved vam dam: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil (Jn 13,34).

 

Tvoja beseda, Gospod, velja za zmeraj, *

trdna je kakor nebesa.

Tvoja zvestoba traja od roda do roda, *

kakor si zemljo utrdil, tako ostane. —

 

Vse obstaja po tvojih zakonih, *

vse stvari tebi služijo.

Ko ne bi bila tvoja postava moje veselje, *

bi bil v svoji stiski že propadel. —

 

Na veke ne pozabim tvojih zapovedi, *

z njimi me poživljaš.

Tvoj sem, zato me reši, *

vedno iščem tvojo voljo. —

 

Grešniki že prežijo, da bi me pogubili, *

jaz pa premišljam tvojo postavo.

Spoznavam, da ima vsaka popolnost svoje meje, *

le tvoja beseda je neskončna. —

1 Odpev Tvoje zapovedi, Gospod, poslušam, z njimi me poživljaš.
2 Odpev Vate zaupam, Gospod, od svoje mladosti.

Ps 70   Gospod, ne zapusti me v starosti

V upanju se veselite, v nadlogi potrpite (Rim 12,12).

I

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me zaradi svoje resnične ljubezni, *

poslušaj me in reši. —

 

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Od tebe pričakujem rešitve, *

ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Moj Bog, iztrgaj me iz rok hudobneža, *

iz pesti krivičnika in zatiralca. —

 

Gospod Bog, ti si moje upanje, *

vate zaupam od mladosti.

Ko sem bil še v materinem telesu, *

si bil že ti moj varuh.

Od materinega naročja si že moja opora, *

vedno zaupam vate.

Bil sem pravo čudo za mnoge, *

ti si bil moje varno zavetje. —

 

Na ves glas te hvalim, *

ves dan ti pojem slavo.

Na stare dni me ne zavrzi; *

ko mi opešajo moči, me ne zapusti.  —

 

Moji sovražniki mi ne dajo pokoja, *

zaroto kujejo zoper mene, strežejo mi po življenju.

Pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte ga in primite! *

Nikogar ni, ki bi ga rešil.« —

 

O Bog, ne oddalji se od mene, *

moj Bog, hiti mi pomagat.

Naj bodo ponižani vsi, ki mi želijo hudo, *

naj se sramujejo vsi, ki me spravljajo v nesrečo. —

2 Odpev Vate zaupam, Gospod, od svoje mladosti.
3 Odpev Tudi v starosti, o Bog, me ne zapusti.

II

Moj Bog, vate bom vedno zaupal, *

vsak dan bolj te bom hvalil.

Ves dan bom poveličeval tvoja čudovita dela *

in tvojo neizmerno dobroto. —

 

Gospod, tvojo moč bom razlagal, *

oznanjal tvojo neskončno pravičnost.

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, *

tvoja čudovita dela hvalim še danes.

Tudi v starosti in osivelosti, *

o Bog, me ne zapusti.

Naj pričujem o tvoji moči svojemu rodu *

in o tvoji slavi vsem, ki pridejo za nami. —

 

Velike reči si naredil v svoji modrosti, *

o Bog, kdo bi enak bil tebi?

Dal si mi preživeti mnoge in hude stiske, *

pa si me spet okrepil in rešil skoraj iz smrti.

Daj, da me bodo spoštovali, *

znova me potolaži. —

 

S harfo bom slavil tvojo ljubezen, *

igral ti bom na citre, Najsvetejši.

Vesel ti bom prepeval hvalo, *

radoval se bom, ker si me rešil.

Vsak dan bom razglašal, da si pravičen, *

ker si ponižal vse, ki mi želijo nesrečo. —

3 Odpev Tudi v starosti, o Bog, me ne zapusti.
Opoldne

Kratko berilo (Rim 6,22)
Zdaj, ko ste oproščeni greha in ste postali Božji služabniki, imate kot svoj sad posvečenje, kot konec pa večno življenje.

– O Bog, znova nas poživi
– in tvoje ljudstvo se bo radovalo v tebi.
Sklepna prošnja
Molimo. Pravični Bog, gospodar in varuh vsega našega dela, ti deliš službe in daješ pravično nagrado. Težo dneva naj tako prenašamo, da se ne bomo nikoli pritoževali nad tvojimi odločitvami. Po Kristusu, našem Gospodu.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

[D]

Pesem med letom

Določil si, neskončni Bog,
da vode se ne mešajo:
si ene dvignil pod nebo,
odkazal drugim si zemljo.

 

Oblakom, ki so kras neba,
in rekam skupno pa je to,
da sončni žar blažijo nam
in zemlji plodnost dajejo.

 

Dobrotni Bog, daj tudi nam
obilnih milosti zaklad,
da zmote nas ne zavedo
in v stari greh ne pademo.

 

Ko zdaj se bliža mrak noči,
ljubezen v srcu naj gori,
naj ničnosti zavržemo,
se vsega zla otresemo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Vate, Gospod, gledamo, dokler se nas ne usmiliš.

Ps 122 Vdano zaupanje v Boga

Dva  slepa  sta  zavpila:  »Gospod,  Davidov  sin, usmili se naju!« (Mt 20,30).

 

Svoje oči dvigam k tebi, *

ki prebivaš v nebesih.

Kot gledajo služabniki v svoje gospodarje, *

tako gledamo mi v tebe, svojega Gospoda.

Kot se ozirajo služabnice v svojo gospodinjo, *

tako se oziramo mi vate, dokler se nas ne usmiliš. —

 

Usmili se nas, Gospod, usmili, *

zakaj silno smo že siti preziranja.

Zasmehujejo nas bogati in ošabni, *

vsi smo do kraja potrti. —

1 Odpev Vate, Gospod, gledamo, dokler se nas ne usmiliš.
2 Odpev Ti nam pomagaš, Gospod, ki si ustvaril nebo in zemljo.

Ps 123 Naša pomoč je v Gospodovem imenu

Gospod je rekel Pavlu: »Ne boj se, kajti jaz sem s teboj« (Apd 18,9–10).

 

Premisli zdaj, Božje ljudstvo: *

Kaj bi bilo z nami brez Gospoda! —

 

Ko so zoper nas vstali, bi nas žive požrli, *

ker so se v nas besno zagnali.

Preplavili bi nas kakor razdivjane vode *

in odnesli kakor hudournik. —

 

Gospod, bodi zahvaljen, *

ker nas nisi njihovim zobem izročil.

Rešeni smo kakor ptica, *

ki se je ujela v lovčevo zanko.

Zanka se je pretrgala, *

in mi smo bili osvobojeni. —

 

Naša pomoč je v Gospodu, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

2 Odpev Ti nam pomagaš, Gospod, ki si ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Bog nas je v svojem Sinu izvolil za posinovljence.

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

3 Odpev Bog nas je v svojem Sinu izvolil za posinovljence.

Kratko berilo (Jak 4,11–12)
Ne govorite, bratje, slabo zoper drugega. Kdor zoper brata slabo govori ali brata sodi, govori zoper postavo in sodi postavo. Če pa postavo sodiš, nisi izvrševalec postave, ampak sodnik. Eden je zakonodajalec in sodnik: on, ki more rešiti in pogubiti. Kdo pa si ti, ki sodiš bližnjega?

Spev z odpevom

Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.
Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

K tebi se obračam: Gospod, usmili se me.
Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

Odpev k Moja duša Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je ozrl na mojo nizkost.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je ozrl na mojo nizkost.

Prošnje

Kristus želi, da bi se vsi ljudje zveličali. Z iskrenim srcem se obrnimo k njemu in ga prosimo:

Gospod, vse pritegni k sebi.

Hvala ti, ker si nas s svojo dragoceno krvjo rešil iz sužnosti greha,

– daj, da bomo živeli v svobodi otrok tvoje slave.

Nakloni svojo milost našemu škofu … in vsem škofom Cerkve,

– da bodo z veseljem in vneto oskrbovali tvoje skrivnosti.

Daj vsem, ki iščejo resnico, da jo bodo našli,

– in ko jo bodo našli, naj jo še globlje raziskujejo.

Pomagaj sirotam, vdovam in vsem zapuščenim,

– naj čutijo, da si jim blizu, in se te še bolj oklepajo.

Sprejmi milostno naše rajne brate in sestre v nebeško domovino,

– kjer boš z Očetom in Svetim Duhom vse v vseh.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog luči, tvoja svetloba nikoli ne zaide. Privedel si nas do te ure, ko se dan nagiba v noč; razsvetljuj nam temo duha in dobrotno odpusti naše grehe. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Ponedeljek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9–10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost. Po Kristusu, našem Gospodu.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen

 

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2018